BOHANEC, Franček

Franček Bohanec se je rodil leta 1923 v Miklavžu pri Ormožu. Gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Ljubljani, kamor je pribežal po kapitulaciji Jugoslavije. Kot mladinski aktivist se je leta 1943 povezal z Osvobodilno fronto in leta 1944 odšel v partizane. Tam je bil borec, propagandist, pisatelj in novinar. Po vrnitvi je študiral primerjalno literarno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1958 diplomiral.

Po vojni je bil novinar in urednik različnih časopisov ter književnih zbirk. Bil je prvi odgovorni urednik revije Tovariš in nekaj časa novinar na Dunaju, od koder je poročal za slovenske časnike. Nato je v Ljubljani organiziral in v letih 1955−1959 vodil Pionirsko knjižnico. Pisal je Knjižne police za otroke in številne članke ter predaval po Sloveniji in Jugoslaviji. Od leta 1959 je bil direktor Zavoda za prosvetno in pedagoško službo Ljubljane. Postal je gimnazijski profesor in ravnatelj ter si v veliki meri prizadeval za bolj uveljavljeno učiteljevo strokovno delo, boljše učbenike, dopolnjene učne programe … Sestavljal je berila, napisal več šolskih priročnikov, biografij in uredil več izborov del slovenskih pisateljev.

Franček Bohanec je bil pronicljiv publicist in časnikar, cenjen literarni urednik, organizator in pedagog. Deloval je na področju leposlovne proze in esejistike. Kot literarni ustvarjalec je pisal novele, romane, humoreske, kritike, eseje in tudi spomine. Novele je objavljal v raznih revijah in v knjigi Novele, ki jo je izdal skupaj z A. Hiengom in L. Kovačičem.