Blazij GRČA

Gimnazijo je obiskoval v Kranju in Ljubljani. Maturiral je leta 1867. V gimnaziji je bil član Levčevega kroga. Med leti 1867-71 je študiral bogoslovje v Gorici. Tu je ustanovil čitalnico za slovenske in hrvaške kolege. Od leta 1871 dalje je bil kaplan v Rihemberku. Med leti 1873-75 je bil kaplan v Kobaridu. Med leti 1875-1892 je bil vikar in župnik v Čepovanu. Od leta 1892-1916 je bil župnik v Šempasu. Leta 1916 se je upokojil. Kot upokojeni konzistorialni svetnik goriške nadškofije se je priselil v Šenčur pri Kranju, kjer je živel do smrti.

Kot študent se je literarno udejstvoval pri Zgodnji danici, kjer je objavljal pesmi. Kasneje je pisal v Slovenca in Vaterland. Zanimalo ga je predvsem vprašanje Slovencev v Gorici. Sodeloval je tudi pri listu goriške nadškofije Folium periodicum, pri Glasih Katoliške družbe, Soči, Domu in svetu. Med njegovimi prispevki so poročila o njegovih dosežkih v pastirski službi. Poročal je o dnevnih dogodkih in lokalnih gospodarskih razmerah. Ustanovil je več družabnih, izobraževalnih, političnih in narodnih gospodarskih društev ter zadrug. Zavzemal se je za regulacijo hudournikov, popravilo in zidavo cest. Ukvarjal se je z ustanovitvijo zavarovalnic za živino. V Domu in svetu je objavil tudi spomine na Simona Gregorčiča idr. Napisal je več priložnostnih pesmi. Priredil je tekste za več iger in deklamacij. Leta 1878 je v Čepovanu ustanovil katoliško čitalnico. Na ministrstva in deželni zbor je poleg drugih peticij Čitalnica naslovila tudi tisti za slovensko gimnazijo leta 1889-90 in slovenski notariat v Gorici leta 1886. Bil je član društva Sloga in leta 1892 tudi društveni podpredsednik. Na rednem letnem občnem zboru za leto 1891 je predlagal, naj se društvena pravila spremenijo in postavijo na pozitivno katoliško idejno podlago. Ustanovil je tudi Cecilijansko društvo za goriško nadškofijo.

Med leti 1894-1907 je v goriškem deželnem zboru zastopal kmečke občine volilnega okraja Gorica-Kanal-Ajdovščina. Med leti 1894-96 in 1900-07 je bil član pravnega, med leti 1894-5 ter leta 1907 pa je bil član šolskega odseka. Zavzemal se je za ekonomski razvoj, za nove ceste, za napredek gospodarstva, za napredek v živinoreji in vinogradništvu, za regulacijo hudournikov, za kulturni napredek podeželja, za enakopravnost slovenskega jezika v uradih in šolah ter za uvedbo enake in splošne volilne pravice.