Zaposlen je bil pri železnici. Član Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) je postal leta 1920. Ker je sodeloval pri organizaciji železničarske stavke v Bohinju, so ga odpustili. V Bohinju je sodeloval pri organizaciji komunističnega gibanja in skupin pripadnikov SKOJ-a, politične mladinske organizacije KPJ. Pred drugo svetovno vojno je bil član okrožnega komiteja Komunistične partije Slovenije (KPS) na Jesenicah in centralnega komiteja KPS. Leta 1940 se je udeležil 5. državne konference KPJ v Zagrebu. Po nemški okupaciji Gorenjske je postal član vojnega komiteja KPS v jeseniškem okrožju in organizator partizanske skupine v bohinjskem okrožju. Ustreljen je bil, ko je padel v nemško zasedo nad rojstno vasjo. Ažmanovo hišo na Nomenju so Nemci požgali 16. decembra 1941.
Enciklopedija Slovenije: zv. 1: A-Ca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 164.
