Avgust SCHLEGL

Oče Filip je bil železarski mojster in industrijalec, potomec družine Schlegel, ki je sredi 17. stoletja razvila železarstvo na Fužinah nad Ajdovščino, mati Marijana Fabijani pa je prišla iz Kobdilja.
Schlegel je obiskoval šolo doma in nato v Gorici, slikarstvo pa je študiral v Benetkah in Firencah, in se izpopolnjeval v Rimu. Po vrnitvi domov je prevzel očetovo gospodarstvo, zaposlen je bil kot občinski tajnik v Ajdovščini, v Šturjah pa je bil trikrat izvoljen za župana. Opravljal je tudi tajniške posle pri Hranilnici in posojilnici ter okrajni bolniški blagajni v Ajdovščini. Bil je ustanovitelj podružnice Slovenskega planinskega društva (1903) in njen prvi načelnik. Obvladoval je angleški, francoski, italijanski, španski in več slovanskih jezikov. Prijateljeval je z Milanom Klemenčičem, skupaj sta odhajala v ajdovsko okolico in tam iskala primernih slikarskih motivov. Priča tega prijateljstva je na primer Klemenčičeva slika, nastala 15. oktobra 1905, na kateri je upodobil Schlegla, kako stoje slika ob poti proti Gorenjam. Ta krajinski motiv je istočasno naslikal tudi Schlegel, vendar ga ni dokončal. 1905 je Schlegel upodobil pokrajino s Kovka nad Šturjami in jo poklonil prijatelju. Klemenčič je Schlegla naslikal tudi na mrtvaškem odru.