Antonija ZIDAR

Zidarjevo Tono je pisatelj in pesnik Fran Levstik spoznal, ko je prišel za domačega učitelja h grofu Paceju na grad Turn pri Sv. Križu pri Litiji. Bila je hči krčmarja in premožnega posestnika Janeza Zidarja in je tisti čas slovela kot ena najbogatejših nevest v okolici. V slovenskem literarnem zgodovinopisju je Tona zapisana kot »živahno, celo nekaj malega šolano, naravno bistro in povrhu bogato dekle«. Tudi ona je nekaj časa služila na Turnu, kjer se je učila šivanja in gospodinjstva.

Fran se je na vso moč zaljubil vanjo, kar je razgibalo v njegovi pesmi do takrat še nekoliko zastrto erotično plat. Pesmi, danes znane kot cikel Toninih pesmi, sodijo v prvi od dveh ciklov njegove ljubezenske poezije in se precej razlikujejo od pesmi iz zbirke leta 1854. V vsej Levstikovi liriki so najbolj osebnostne in neposredne. Iz njih je čutiti bodisi silovito strast ali radostno vznesenost bodisi osebno bolečino. Gre za okoli petdeset pesmi, med njimi so Prvi poljub, Toni, Ne jokaj, Tiha žalost in druge, verjetno najlepša med njimi pa je pesem z naslovom Dve otvi. Ker gre pravzaprav za osebno izpoved, Levstik sprva teh pesmi ni želel objaviti. Nekaj jih je objavil pozneje, leta 1859 v dvojezičnem albumu Vodnikov spomenik in leta 1868 v zborniku Mladika, večina pa jih je bila natisnjena mnogo let po njegovi smrti.

Trpljenje, ki je bilo edini sad te brezupne ljubezni, je Levstika po opojni sreči pahnilo v globoko in težko žalost. Zaradi te življenjske izkušnje je kar nekaj let gojil mračno sovraštvo do ženskega sveta. Razmerje s Tono se je leta 1857 razdrlo zaradi družinskih nasprotovanj in domnevne Tonine nezvestobe. Levstik je pri grofu Paceju izgubil službo, dve leti kasneje se je Tona poročila z Antonom Gamšekom/Gorenškom, krojačem in hišnim posestnikom iz Radeč in tam leta 1904 umrla v ubožnici.

Znameniti pohod po Levstikovi poti pelje tudi mimo Tonine rojstne hiše. Več kot dvesto let stara hiša je danes edini ohranjeni objekt med opisanimi v Levstikovem delu Popotovanje iz Litije do Čateža.