Anton PUKLAVEC

Bil je vinogradniški strokovnjak, ki je s svojim delom zaznamoval obnovo vinogradništva na Štajerskem v času Avstro-Ogrske, ko je tej panogi grozil propad zaradi pojava trtne uši.

Izhajal je iz kmečke družine s štirimi otroki. Leta 1888 je z namenom, da si pridobi znanje iz kmetijstva in prevzame domačo kmetijo, odšel na šolanje v Deželno kmetijsko šolo Grottenhof pri Gradcu, ki ga je kot odličnjak zaključil leta 1890.

Po končanem šolanju je krajši čas deloval kot gospodarski adjunkt v Kutjevu na Hrvaškem. Da bi poglobil svoje znanje iz vinogradništva, se je leta 1894 odločil za študij na višjem vinarskem in sadjarskem zavodu v Klosterneuburgu pri Dunaju. Tam je skupaj z mikologom in ravnateljem E. Rathayem raziskoval bolezni vinske trte. Za tem je služboval pri deželnem odboru za Štajersko v Gradcu, ki je pomagal pri obnovi po trtni uši uničenih vinogradov in se zavzemal za napredek vinogradništva ter sadjarstva, pri čem je Puklavec aktivno sodeloval. Po smrti vinarskega komisarja Ballona leta 1897 je prevzel njegovo delo in bil kasneje zaradi svojih strokovnih sposobnosti imenovan za deželnega vinarskega adjunkta. Na njegovo iniciativo so bile s strani Štajerskega deželnega odbora ustanovljene nove vinarske šole (Srebrnik pri Lipnici, Gornja Radgona, Kamenščak pri Ljutomeru), velika centralna trsnica na Bregu, postavljen je bil veliki ameriški matičnjak v Krčevini pri Vurbergu ter velike drevesnice (Gleisdorf, Bruck na Muri, Celje, Konjice). Na njegovo pobudo so začeli delovati vinarski inštruktorji, ki so na terenu poučevali vinogradnike o modernem vinogradništvu in sadjarstvu, nadzor in vodstvo inštruktorjev pa je bilo v rokah Puklavca. Tudi sam je na terenu s strokovnimi nasveti svetoval vinogradnikom in pripomogel k temu, da se je vinogradništvo počasi, vendar vztrajno postavilo na svoje noge.

Po razpadu Avstro-Ogrske (1918) je narodna vlada v Ljubljani ustanovila državno vinarsko nadzorstvo za bivšo Spodnjo Štajersko s sedežem v Mariboru, katerega ravnatelj je postal Puklavec. Nadaljeval je svoje strokovno delo in ustanavljal nove trtne nasade, drevesnice in vinarske šole (Pekre, Kapela). Kmalu je spoznal, da vinogradniki in sadjarji brez lastne organizacije ne morejo delovati, zato je dal pobudo za ustanovitev vinarskega in sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, ki je pod njegovim vodstvom pripravil tri uspešne vinarske razstave (1921 v Ljubljani, 1922 in 1923 v Mariboru). Z zbranimi sredstvi s teh razstav je Vinarsko društvo začelo leta 1926 izdajati svoje glasilo Naše gorice, katerega urednik je bil kratek čas tudi Puklavec. Poleg organizacije domačega vinogradništva je snoval Glavno zvezo vinogradnikov Kraljevine Jugoslavije in sestavil pravila, ki so kasneje postala podlaga za kostituiranje Glavne zveze vinogradnikov in sadjarjev kraljevine Jugoslavije.

Leta 1928 se je zaradi ukinitve vinarskega nadzorstva predčasno upokojil. Dve leti za tem je umrl za posledicami kapi in pljučnice ter bil pokopan na pokopališču Pobrežje v Mariboru.

Za seboj je zapustil vrsto strokovnih člankov, ki so bili objavljeni v domačih in tujih strokovnih publikacijah. Po njem se danes imenuje Društvo Antona Puklavca – društvo za trajnostni razvoj Krajinskega parka Jeruzalem.