Anton MLAČNIK

Tone Mlačnik, po domače Gričarjev Tončk, je Lučanom ostal v spominu kot citrar, zborovski pevec, pesnik in skladatelj. Rodil se je kot prvi izmed petih otrok na rojstnem domu svoje matere Angele na Otovem v Krnici nad Lučami. Leta 1939 se je družina preselila na očetovo domačijo na Habrovo, kjer je v bližini, pri Gričarju, začel nastajati njihov novi dom. Glasba mu je bila položena v zibelko, saj njihova družina izvira iz Habrove rodbine, številni člani rodbine pa so bili glasbeno nadarjeni. Že zgodaj je pokazal smisel za pesnjenje, saj je pri 10 letih zložil prvo pesmico Mlada pastirčka. Igranja citer se je učil od očeta, kasneje pa je znanje nadgrajeval sam. Mama mu je na smrtni postelji izrazila poslednjo željo, da naj nikoli ne neha peti, igrati in ustvarjati.

Zaradi druge svetovne vojne je v osnovno šolo prvič stopil pri 13 letih. V letu in pol je opravil štiri razrede osnovne šole. Skladatelj Blaž Arnič mu je pomagal pri urejanju nadaljnjega šolanja. Tako se je v šolskem letu 1950/51 vpisal na V. gimnazijo Poljane v Ljubljani. Na akademiji za glasbo je uspešno opravil sprejemni izpit, vendar se je še pred koncem šolskega leta vrnil domov. Leta 1954 je odšel na služenje vojaškega roka v Kovin v Srbiji. Tja so mu poslali citre in je skupaj z nekaterimi sovojaki ustanovil vojaški ansambel. Po vrnitvi iz vojske, spomladi 1956, se je zaposlil kot gozdni delavec. Tretji dan po nastopu službe se mu je zgodila nesreča. Postal je trajni invalid. To je usodno zaznamovalo njegovo življenje. Po nesreči mu je služba postala nedosegljiva, zato je še bolj vzljubil glasbo. Neuresničene življenjske cilje je nadomestil z glasbenim ustvarjanjem.

Ustanovil je ansambel Veseli planinci, pevsko se je udejstvoval v različnih pevskih zborih, citre pa so bile njegove sopotnice praktično vse življenje. Od leta 1987 se je redno udeleževal revij in državnih tekmovanj citrarjev v Grižah in festivala Prešmentane citre v Velenju. V arhivih RTV Slovenije se je ohranilo veliko njegovega citrarskega materiala. Leta 2014 je postal častni član  Citrarskega društva Slovenije.

Deloval je v različnih društvih. Sodeloval je v turističnem in kulturnem društvu, pri planincih, gornikih, Rdečem križu, deloval je kot poverjenik društva invalidov, aktiven je bil v Zgornjesavinjskem medobčinskem društvu invalidov v Mozirju, pri lučkem društvu upokojencev in pri župnijskem svetu. Bil je tudi krvodajalec. Pustil je neizbrisen pečat v rojstnih Lučah. Kulturno društvo Luče se je njemu v čast leta 2017 preimenovalo v Kulturno–umetniško društvo Tone Mlačnik Luče.