Adolf URNAUT

Adolf-Adi Urnaut je starosta pedagoškega in trenerskega dela v slovenskem športu. Profesor športne vzgoje, nekdaj tudi sam aktiven odbojkar, je leta 1957 prvič nastopil za jugoslovansko mladinsko reprezentanco in za tem dobro desetletje (1959–1971) igral za jugoslovansko člansko reprezentanco. Na skupno 320 tekmah in mednarodnih turnirjih je osvojil tri zlate medalje na sredozemskih igrah (1963, 1965 in 1967), bronasto odličje na univerzijadi (1965) in bil kapetan reprezentance med letoma 1967 in 1971. Svojo klubsko športno pot je začel pri Odbojkarskem klubu Fužinar, nekaj časa je igral za mariborski Branik, kot gost tudi za zagrebško Mladost in beograjski Železničar, aktivno odbojkarsko kariero pa je sklenil pri OK Kvarner na Reki, kjer je začel delati kot trener. Adi Urnaut je bil večkrat proglašen za najboljšega igralca v ekipi in tudi turnirja, prepotoval je Evropo po dolgem in počez, igral med drugimi tudi proti Japoncem, Kitajcem, Brazilcem in Korejcem, bil v Tunisu, Izraelu, nastopil na evropskih in sredozemskih prvenstvih, na univerzijadi in trikrat na najvišjem možnem tekmovanju, na svetovnem prvenstvu – leta 1962 v Moskvi, leta 1966 v Pragi in leta 1970 v Sofiji. Po prihodu na Gimnazijo Ravne na Koroškem je več kot štirideset let deloval kot trener in organizator. V tem času je vodil številne šolske ekipe v odbojki in odbojki na mivki, treniral ženske in moške mladinske in članske ekipe ter reprezentance v odbojki, odbojki na mivki in invalidske ekipe v odbojki sede. Kot inštruktor za odbojko sede je dejaven tudi pri Svetovni organizaciji za odbojko invalidov, poleg tega je dolgoletni član strokovnega sveta Odbojkarske zveze Slovenije.