Napredno iskanje
sl
sl en it hu

Zadnji vnosi

Zadnji vnosi - Šentjur

Datum vnosa: 27. 1. 2026

Robert Karl GRASSELLI

7. junij 1930–11. januar 2018
Uspešen in inovativen znanstvenik kemik, večkratni nominiranec za Nobelovo nagrado, soavtor več kot 175 patentov
Datum vnosa: 15. 1. 2026

Emilija ZDOLŠEK (roj. GRASSELLI)

2. december 1895–28. avgust 1989
Spretna poslovna ženska in žena šentjurskega župana
Datum vnosa: 28. 11. 2025

Valentin OROŽEN

31. januar 1808–4. maj 1875
Rodoljub iz Šentjurja, ki je rad prepeval in pesnil, je najbolj znan po (prevodu) pesmi Vse mine/Kje so moje rožice, ki jo je uglasbil Gustav Ipavec.
Datum vnosa: 23. 10. 2025

Rudolf BUKŠEK

7. april 1882–7. november 1933
Eden najboljših baritonistov v Kraljevini Jugoslaviji
Datum vnosa: 29. 9. 2025

Daniel ARTIČEK

Daniel Artiček je bil ekonomist, pisec in raziskovalec ljudskega slovstva na območju Žusma in širšega Kozjanskega.
Datum vnosa: 28. 5. 2025

Janez KRANJC

24. avgust 1914–24. december 1941
Kaplan, ki je pri 27. letih na Hrvaškem umrl strašne mučeniške smrti, kandidat za svetnika.
Datum vnosa: 31. 3. 2025

Rudolf DOBOVIŠEK

17. september 1891–25. avgust 1961
Med obema vojnama je bil prepoznavno ime kulturnega in političnega življenja na Celjskem.
Datum vnosa: 18. 12. 2024

Jože GRASSELLI

24. november 1924–16. januar 2016
Priljubljen visokošolski profesor matematike in avtor več knjig o teoriji števil
Datum vnosa: 4. 5. 2024

Davorin LESJAK

10. oktober 1872–7. marec 1946
Ustanovitelj Podravske podružnice Slovenskega planinskega društva in njen dolgoletni voditelj ter ruški župan.
Datum vnosa: 30. 4. 2024

Avguštin KUKOVIČ

3. avgust 1849–19. april 1889
Duhovnik in profesor na mariborskem bogoslovju, ki se je zavzemal za napredek cerkvene glasbe.
Datum vnosa: 28. 11. 2023

Franc Valentin SLEMENIK

1. avgust 1843–7. april 1871
Pisal je povesti v slovenskem jeziku in vanj tudi prevajal. Na Dunaju se je uveljavil kot časnikar, ki je objavljal v nemškem jeziku.
Datum vnosa: 14. 2. 2023

Franc ŽLIČAR

23. september 1839–4. marec 1867
Franc Žličar se je v svojem kratkem življenju posvečal duhovniškemu poklicu in narodnostnim, celo slovensko-nacionalnim, idejam.