Milena Zupančič se je uveljavila v krogu igralcev, kritikov in gledalcev z vlogo Presečnikove Mete v Klopčičevem filmu Cvetje v jeseni. Potem ko je v začetku kariere upodabljala mladostne zapeljivke in ljubimke, je kasneje prerasla v zrelo igralko, ki zna upodobiti najrazličnejše ženske like iz klasičnih in sodobnih dramskih del. Njene interpretacije, tudi v komičnih situacijah, zaznamuje tragigroteskna občutljivost modernih žensk. V štiridesetih letih umetniškega ustvarjanja je na gledaliških deskah, filmskem platnu in televizijskem zaslonu upodobila izjemno število glavnih vlog, za kar je prejela tudi mnoga priznanja in nagrade. Njeno delo jo je povzdignilo v ikono slovenskega gledališča in filma.
Zaposlena je bila v MGL, nato v ljubljanski Drami, kasneje v Slovenskem mladinskem gledališču, od leta 1988 pa spet v Drami v Ljubljani. S senzibilnostjo, ki jo premorejo res dobri igralci, opravlja tudi funkcijo nacionalne ambasadorke UNICEF-a Slovenija. Tadej Golob je življenje Milene Zupančič popisal v knjigi z naslovom Kot bi Luna padla na Zemljo.
Prejela je Prešernovo nagrado za trajni prispevek k razvoju slovenske kulture (1993), Borštnikov prstan (1999), večkrat tudi Sterijevo nagrado v Novem Sadu (Srbija) ter več nagrad festivala igranega filma v Pulju (zlata, srebrna arena).
Osebnosti, Od M do Ž, Ljubljana 2008
D. Moravec: Sto slovenskih dramskih umetnikov, Ljubljana 2001
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana 2001
D. Bajt: Slovenski kdo je kdo; Ljubljana 1999