Osnovno šolo je obiskovala v Trebnjem. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska kurirka. Po vojni je nastopala na Ljudskem odru v Trebnjem, leta 1947 pa se je vpisala na Akademijo za igralsko umetnost v Ljubljani (danes Akademija za gledališče, radio, film in televizijo) in tam leta 1960 diplomirala. Izpopolnjevala se je v Londonu in Parizu. V začetku šestdesetih let je opravila še podiplomski študij dramske igre po metodi Stanislavskega na Državnem inštitutu za gledališko umetnost (Gitis) v Moskvi.
Leta 1951 je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem. Od leta 1962 do upokojitve leta 1993 pa je bila članica ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drama v Ljubljani. Sodelovala je tudi na Odru 57, ki so ga ustanovili igralci, pesniki in pisatelji ter na njem postavljali slovenske pisatelje in dramatike. Sodelovala je tudi v Koreodrami ter pri projektih Dragana Živadinova in Mateja Filipčiča.
V štirih desetletjih je odigrala več kot 140 gledaliških in filmskih vlog iz slovenske in svetovne dramatike, klasike in moderne. Igrala je predvsem karakterne vloge. Kritiki so ji priznavali veliko umetniško silo, bogato izrazno in doživljajsko lestvico, talent za igrivo in nenarejeno vedenje ter barvito in sproščeno dikcijo. Sama je zelo cenila sodobne slovenske dramatike, še posebej Zajca in Smoleta. Od svetovnih dramatikov pa sta se je najbolj dotaknila Anton Pavlovič Čehov in Harold Pinter. Veliko je nastopala v igrah na radiu in televiziji. Igrala je tudi v slovenskih filmih, med drugim v filmu Cvetje v jeseni, Krč, Dediščina in Sladke sanje.
Za svoje delo je leta 1957 v Novem Sadu prejela Sterijevo nagrado za najboljšo mlado igralko, leta 1968 nagrado Prešernovega sklada za vlogo Ruth v drami Harolda Pinterja Vrnitev, leta 1971 Borštnikovo diplomo za vlogo Elize Doolittle v drami Georgea Bernarda Shawa Pygmalion ter leta 1997 Borštnikov prstan. Posthumno ji je leta 2017 Društvo slovenskih režiserjev podelilo nagrado bert.
Poročena je bila s slovenskim pesnikom in arhitektom Borutom Kardeljem.
Sterijeva nagrada, 1957
nagrada Prešernovega sklada, 1968
Borštnikova diploma, 1971
Borštnikov prstan, 1997
nagrada bert, 2017
- ES 15, str. 238 – s sliko.
- SBL 15. zv. , str. 893-894.