Zoran DIETZ

Oče Ivan (Janez) je bil uslužbenec v ajdovski tekstilni tovarni, poročil se je z domačinko Zofijo Bratina. Sin Zoran je po končani ljudski šoli v Šturjah (1907-1913) med leti 1913-1915 obiskoval prva dva razreda gimnazije v Gorici, kasneje v Celju in Novem mestu, kjer je leta 1921 tudi maturiral. Medicino je študiral v Padovi (1921–1930). Najprej je imel zasebno zdravniško prakso v Gorici (do oktobra 1934). Nato je služboval v tamkajšnji bolnišnici, kasneje pa je bil do februarja 1943 zdravnik mestne občine, ko je bil premeščen v Vipavo. Že v času prvega tržaškega procesa so se v njegovem stanovanju zbirali člani TIGRa.

Od leta 1941 je skupaj z dr. Majdo Jamšek, lastnico lekarne v Vipavi, sodeloval s partizani in jih oskrboval z zdravili in sanitetnim materialom. Delo je postajalo vse bolj nevarno, zato je maja 1944 tudi sam odšel v partizane. Najprej je bil pri sanitetnem odseku IX. korpusa, nato zdravnik na severnoprimorskem okrožju v Cerknem, kjer je pomagal pri evakuaciji težjih ranjencev na Notranjsko. Skupaj s Franjo Bojc-Bidovčevo je oktobra 1944 organiziral v Zakrižu pri Cerknem civilno bolnišnico, kjer so se zdravili aktivisti in civilni pacienti, vse to v tesnem sodelovanju s komando mesta Cerkno oziroma Idrijskim vojnim področjem. Aprila 1945 se je z operativnimi enotami IX. korpusa premaknil v Čepovan in na Banjško planoto, od koder je prve dni maja 1945 prišel v Kanal. Tu je najprej vodil krajevno lekarno, a že 9. maja odšel v Gorico, kjer je vse do 15. septembra 1947 delal kot zdravnik goriškega okrožja. Tedensko je skrbel tudi za krajevne ambulante (Grgar, Ravne, Banjšice, Lokovec, Čepovan, Lokve, Trnovo, Ravnica) v coni B. Od 1947 do 1952 je bil zdravnik splošne prakse v ambulanti v Solkanu. Zatem se je skupaj z družino preselil v Ajdovščino in delal kot zdravnik v krajevni ambulanti. Leta 1954 je postal prvi direktor Zdravstvenega doma v Ajdovščini. Upokojil se je leta 1976.