ŽONTAR, Primož

Rodil se je kajžarju Jožefu in Mariji, rojeni Vilfan. Štiri razrede osnovne šole je obiskoval v Škofji Loki, nato pa ostal doma na kmetiji v Sv. Duhu. Leta 1895 se mu je na Jesenicah rodil sin Josip, znani zgodovinar in pravnik v Kranju. Dobra tri leta (jesen 1878 – začetek 1882) je bil pri vojakih. Udeležil se je okupacije Hercegovine in postal podčastnik. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil pri orožnikih in bil komandir orožniške postaje na Bledu, v Bohinju in na Jesenicah vse do leta 1899, ko je bil zaradi hujše poškodbe upokojen. Kratek čas je še delal v Kranjski industrijski družbi na Jesenicah in v cementarni v Mojstrani.

Leta 1902 se je z družino preselil v Škofjo Loko in se povsem posvetil čebelarstvu ter trgovini s čebelami. Pri domači hiši v Sv. Duhu so imeli čebele že več rodov. Čebele je izvažal predvsem v Nemčijo in mnogo prispeval k slovesu naše »sivke« v tujini, ki so bile znane kot zelo krotka in pridna vrsta čebele. Na njegovo pobudo je bila leta 1905 v Škofji Loki ustanovljena podružnica Čebelarskega društva, ki je bila ena prvih po ustanovitvi Slovenskega čebelarskega društva leta 1898 v Ljubljani. Sodeloval je tudi pri škofjeloškem izobraževalnem društvu. V zimskih mesecih je izdeloval modele za »mali kruhek«. Naročil je bilo toliko, da jih je izdelal na stotine. Dobro je obvladal tudi rezljanje skrinjic različnih oblik. Po preselitvi v Kranj leta 1906 je svojo družino še naprej preživljal z zaslužkom od čebelarjenja in državne pokojnine. Na leto je pošiljal od 150 do 200 plemenjakov in okoli 100 rojev v razne države Evrope. Ko se je po prvi svetovni vojni zmanjšala možnost izvoza panjev, se je preusmeril na izvoz matic predvsem v Ameriko. Prideloval in prodajal je tudi med. Bil je tudi večletni predsednik kranjske čebelarske podružnice.