Napredno iskanje
sl
en hu it sl

ŽELEZNIKAR, Ivan

ŽELEZNIKAR Ivan
Foto: Cerklje.si

Foto galerija

Rojen:
28. december 1839, Stiška vas pri Cerkljah na Gorenjskem, Slovenija
Umrl:
26. januar 1892, Ljubljana, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Leksikon:
Življenjepis

Mladost je preživel pri stricu v primorskem Ospu. Sprva je obiskoval ljudsko šolo v Kopru, leta 1850 se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani. Po maturi leta 1858 je šel za domačega učitelja pri eni od ljubljanskih rodbin, da bi privarčeval za študij na Dunaju. Leta 1860 se je tam tudi vpisal na pravno fakulteto, a je Dunaj tri leta zatem zapustil zaradi pomanjkanja denarja. V letih 1863 in 1864 je delal kot notarski pripravnik na Dunaju in nato do 1881 v Slovenski Bistrici. Od leta 1882 do svoje smrti je bil urednik pri Slovenskem narodu v Mariboru. Že kot študent je agitiral za mladoslovensko politiko. Objavljal je v Slovencu in Slovenskem gospodarju. Po ustanovitvi Slovenskega 1868 je postal eden njegovih najzvestejših dopisnikov. Objavljal je ostre politične uvodnike, dovtipne podlistke. Ustanovil in izdajal je humoristične polmesečnike (Sršeni, 1871; Brus, 1889-91). Uvrščamo ga med prve slovenske poklicne novinarje. Ukvarjal se je tudi z leposlovjem. Med drugim je prevedel Nestroyevo burko Danes bomo tiči, ki so jo prvič uprizorili v Ljubljani 1873.

Viri in literatura

Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008
Dr. Fran Vatovec, Ob zibelki Slovenskega naroda pred 100 leti, V: Stoletnica “Slovenskega Naroda”, Mariborski tisk v Mariboru, 1968

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 11. 10. 2010 | Zadnja sprememba: 4. 6. 2020
Miran Lola Božič. ŽELEZNIKAR, Ivan. (1839-1892). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 27. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/zeleznikar-ivan/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 22. 11. 2019

ŠANTEL, Henrika

17. avgust 1874–15. februar 1940
Henrika je bila najstarejša hči v vsestransko umetniško nadarjeni družini Šantlovih. Njena mati Avgusta pl. Aigentler je bila slikarka in učiteljic...
Datum vnosa: 14. 12. 2022

OSTERMAN, Jože

Jože Osterman je vso poklicno pot deloval na področju kulture, še vedno pa deluje na področju ljubiteljske kulture.
Datum vnosa: 17. 3. 2025

KOCMUT, Aleksandra

Aleksandra Kocmut je avtorica številnih leposlovnih knjig za otroke in odrasle ter dveh priročnikov. V zadnjih letih je tudi terapevtska svetovalka.