ŽELEZNIKAR, Ivan

Mladost je preživel pri stricu v primorskem Ospu. Sprva je obiskoval ljudsko šolo v Kopru, leta 1850 se je vpisal na gimnazijo v Ljubljani. Po maturi leta 1858 je šel za domačega učitelja pri eni od ljubljanskih rodbin, da bi privarčeval za študij na Dunaju. Leta 1860 se je tam tudi vpisal na pravno fakulteto, a je Dunaj tri leta zatem zapustil zaradi pomanjkanja denarja. V letih 1863 in 1864 je delal kot notarski pripravnik na Dunaju in nato do 1881 v Slovenski Bistrici. Od leta 1882 do svoje smrti je bil urednik pri Slovenskem narodu v Mariboru. Že kot študent je agitiral za mladoslovensko politiko. Objavljal je v Slovencu in Slovenskem gospodarju. Po ustanovitvi Slovenskega 1868 je postal eden njegovih najzvestejših dopisnikov. Objavljal je ostre politične uvodnike, dovtipne podlistke. Ustanovil in izdajal je humoristične polmesečnike (Sršeni, 1871; Brus, 1889-91). Uvrščamo ga med prve slovenske poklicne novinarje. Ukvarjal se je tudi z leposlovjem. Med drugim je prevedel Nestroyevo burko Danes bomo tiči, ki so jo prvič uprizorili v Ljubljani 1873.