Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Nejc ZAPLOTNIK

Nejc Zaplotnik
Foto: Viki Grošelj, - Vir: https://www.kamra.si/novice/15-aprila-1952-se-je-rodil-nejc-zaplotnik-slovenski-alpinist/

Foto galerija

Rojen:
15. april 1952, Kranj
Umrl:
24. april 1983, Manaslu, Himalaja
Variante imen:
ZAPLOTNIK, Jernej
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

V rojstnem Kranju je končal osnovno šolo in gimnazijo, v Ljubljani je dva semestra študiral na Filozofski fakulteti, pozneje pa presedlal na Fakulteto za telesno kulturo, kjer je večidel študiral ob delu. Nekaj časa je delal na kranjski Službi družbenega knjigovodstva, pet let pa je bil učitelj športne vzgoje na OŠ Staneta Žagarja v Kranju.

V vrste alpinistov je stopil leta 1969, kmalu je postal alpinist in gorski reševalec, v alpinistični šoli pa je deloval kot inštruktor. Opravil je nad 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj po Evropi, Afriki in Severni Ameriki. Veliko je plezal sam, izvedel več kot 30 prvenstvenih vzponov doma in na tujem, nekaj zahtevnih zimskih ponovitev in več ekstremnih smučarskih spustov. Bil je med redkimi na svetu, ki so se povzpeli na tri osem-tisočake: Makalu (1975), Gašerbrum (1977) in Everest (1979), vse po novih prvenstvenih smereh.

Zgodovina slovenskega alpinizma uvršča Nejca Zaplotnika med začetnike ekstremnega alpinističnega smučanja čez stene. Presmučal je severno steno Kočne, Skute, spustil se je z Mlinarskega sedla, z vrha Triglava, s strehe Jalovca.

Najpomembnejši del Zaplotnikovega alpinističnega udejstvovanja so odprave v Himalajo in Karakorum. Celotno alpinistično udejstvovanje je leta 1977, s soplezalcem Andrejem Štremfljem, kronal z vzponom na Everest (8848 m). Kot prva Slovenca sta stala na najvišji gori sveta. Tragično je umrl pod južno steno osemtisočaka Manasluja v Himalaji.

Nejc Zaplotnik je imel izreden dar za pisanje. Pisal je članke v Planinskem vestniku in Alpinističnih razgledih. Njegova knjiga – Pot je postala nepogrešljiv del kakovostne planinsko-alpinistične literature.

Dela

Pot (1981, 2. dopolnjena izdaja 1983, 3. izdaja 1985, 4. izdaja 1990, 5. izdaja 2000, 6. izdaja 2009)
Pot k Očetu: po sledeh Nejca Zaplotnika na Himalajo, 1998 (objavljen tudi začetek nedokončanega romana Nejca Zaplotnika)

Izbor člankov:
Vzhodna stena Mawenzija, Planinski vestnik 1973, št. 2, str. 53 – 56
Slovenski plezalci v Yosemitih, 1974, št. 11, str. 566 – 579
Ledeni slapovi v Civetti, 1977, št. 7, str. 414 – 416
Prvenstvena za god, 1977, št. 7, str. 417 – 418
15-1982 Nekaj kupljenih in nekaj pridelanih misli, Alpinistični razgledi 1982, št. 15, str. 14 -17

 

Nagrade

Nejc Zaplotnik je dobil leta 1976 državno odlikovanje red zaslug za narod z zlato zvezdico, istega leta tudi zlati znak SOFK, leta 1979 je prejel Bloudkovo nagrado za odpravo na Everest. Leta 2003 je bil (posmrtno) razglašen za častnega občana Kranja.

Viri in literatura

Šugman, R. Sto slovenskih športnikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2004

Zaplotnik, N. Pot. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985

Zaplotnik, N. Pot: ilustrirana spominska izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009

Avtor/-ica gesla: Damjana Mustar, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 13. 4. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Damjana Mustar. Nejc ZAPLOTNIK. (1952-1983). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 14. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/nejc-zaplotnik/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

Anton AUERSPERG (ANASTASIUS GRÜN)

11. april 1806–12. september 1876
R. 11. apr. 1806 v Ljubljani, u. 12. sept. 1876 na Dunaju. Izhajal je iz starega nemškega plemstva, ki je ostalo v svoji jezikovno-kulturni sferi,...
Datum vnosa: 1. 10. 2009

Janez GOGALA

22. junij 1825–4. maj 1884
Leta 1876 je ustanovil Vincencjevo družbo, ki je še isto leto odprla dnevno zavetišče za dečke.
Datum vnosa: 10. 1. 2013

Justina TROBINA

19. junij 1906–19. november 1980
Bila je hči očeta Martina, finančnega inšpektorja, ter matere Helene, gospodinje. Oče je izhajal iz izrazito muzikalne družine iz Prelog pri Šoštan...