Rodil se je mami Matildi in očetu Alojziju Zabretu v Novem mestu. Nižjo gimnazijo je končal v Tržiču, kemijski odsek Tehniške srednje šole pa je končal v Ljubljani in se leta 1953 zaposlil kot laborant na Tehnološki fakulteti in inštitutu v Ljubljani. Naslednje leto se je vpisal na Vojaško akademijo v Beogradu. Leta 1957 je končal specializacijo v Šolskem centru atomsko biološke kemijske obrambe (ABKO) v Kruševcu. Študij je končal z odliko (kot drugi v rangu), bil nagrajen in povišan v podporočnika Jugoslovanske ljudske armade.
Istega leta je postal komandir voda v Šolskem centru ABKO v Kruševcu in bil leta 1959 premeščen v šolski polk pri Vojaški akademiji kopenske vojske v Beogradu. Leta 1966 je z odličnim uspehom končal Višjo vojaško akademijo in postal vojaški novinar. V številnih glasilih v Beogradu in Ljubljani (Narodna armija, Front, Naša obramba, Politika, Borba idr.) je objavljal članke z obrambno in vojaško strokovno problematiko..
V letu 1975/76 je končal študij v Šoli ljudske obrambe, kar je bila specializacija za najvišje vodilne položaje v vojski. Leta 1987 je opravil generalski izpit in bil decembra povišan v čin generalmajorja JLA. Kot predstavnik vojske je bil delegiran v številne vodstvene organe raznih organizacij in ustanov v Beogradu in Srbiji. Zaradi opozarjanja na težavne razmere v tedanji Jugoslaviji se je njegov odnos z vrhom vojske zaostril. Ker stališč vrha vojske Zabret ni sprejemal in jim je odločno nasprotoval, so ga v začetku leta 1990 degradirali in premestili na polkovniški položaj v štab 5. vojne oblasti v Zagreb.
Ob vojaški agresiji JLA na Slovenijo je 27. junija 1991 nemudoma zaprosil za upokojitev in kot slovenski general od nadrejenih zahteval prekinitev vseh vojnih dejavnosti. V noči s 5. na 6. julij 1991 sta z ženo Radico pobegnila iz hišnega pripora v Zagrebu in na Bizeljskem prišla v Slovenijo. 8. julija je Predsedstvu Republike Slovenije izrazil svojo pripravljenost sodelovati v obrambi Slovenije. Ciril Zabret je tako na časten način izpolnil svoje poslanstvo in dolžnost do slovenskega naroda.
Prejel je več vojaških odlikovanj in civilnih priznanj. Prejel je red za vojne zasluge s srebrnimi meči in red za vojne zasluge z zlatimi meči, red ljudske armade s srebrno zvezdo in red ljudske armade z zlato zvezdo ter red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem.
Rtvslo.si (Med dvema ognjema: Ciril Zabret, general, ki se je uprl)
YouTube (Ciril Zabret, Sporočilo dražgoške bitke)
Gov.si (20. 5. 1991: Zborovanje za vrnitev slovenskih vojakov)
C. R. Slovenski visoki častniki zapuščajo agresorsko JA. Delo, 1.7.1991, let. 33, št. 152, str. 3.
Policija Posavja v osamosvojitvenih procesih. Krško: Policijsko veteransko društvo Sever Posavja, 2016, str. 194–196.
Vojna za Slovenijo. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1991, str. 44.
Zabret, C. »Ko odpove vojaška logika, si lahko le svoboden strelec.«. V: Zmagovito Posavje: spominski zbornik, 2011, str. 81–91.
Osebni podatki: Ciril Zabret, maj 2018.
