Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

VOŠNJAK, Mihael

VOŠNJAK Mihael
Foto: Arhiv knjižnice

Foto galerija

Rojen:
18. september 1837, Šoštanj
Umrl:
2. julij 1920, Glion (Vaud), Švica
Občina:
Leksikon:

Rodil se je v usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi (starejši brat Josip je bil znan slovenski politik), v Šoštanju. Šolal se je najprej v domačem kraju, od tretjega razreda normalke pa v Celju. Realko je zaključil v Gradcu, študij politehnike pa na Dunaju. Tam se je veliko družil z bratom Josipom ter Benjaminom in Gustavom Ipavcem, ki sta v tem času študirala medicino.

Čeprav se mu je zaradi uspešnega študija odpirala univerzitetna kariera, ga je bolj navduševalo praktično delo – predvsem ga je pritegnila takrat izredno aktualna gradnja železnic. Kot železniški inženir je delal nekaj časa po različnih krajih monarhije in bil celo načelnik velike železniške postaje v Zagrebu, nato pa so ga iz političnih razlogov premestili na Dunaj. Tam je dobil nalogo, da prouči komercialne možnosti za progo Celje – Dravograd, vendar se je zaradi slabega zdravja že leta 1879 upokojil in se za stalno naselil v Celju. Za zgodaj upokojenega inženirja se je začelo novo – gospodarsko politično obdobje.

Z bratom Josipom sta kot izrazito slovensko usmerjena politika spoznala, da je slovenski vpliv mogoče krepiti predvsem z gospodarsko rastjo in neodvisnostjo od takrat gospodarsko še superiornih Nemcev. Začela sta s projektom posojilniškega zadružništva in na tem področju orala ledino. Medtem ko je brat Josip vlagal predvsem svoje politično znanje, je Mihael z veliko znanja in energije ustvaril močno gospodarsko organizacijo z mrežo posojilnic – zadrug, ki jih je leta 1883 združil v Zvezo slovenskih posojilnic s sedežem v Celju; na čelu organizacije je bil vse do leta 1909. Zvezo je odobravala vsa proslovensko usmerjena politika, saj je bila z njeno pomočjo marsikatera slovenska kmetija rešena propada.

Zaradi nemškega protiodloka, da denar ne sme biti naložen v posojilnicah, je leta 1889 v Celju ustanovil Južnoštajersko hranilnico. Po zaslugi dobrega finančnega poslovanja in vlaganja v slovenski kapital je slovenski vpliv ne le v Celju, ampak na vsem širšem področju rasel (tako je bil zgrajen tudi celjski Narodni dom). Uspeh je imel tudi na parlamentarnem področju, saj je bil v letih 1884–1896 poslanec štajerskega deželnega zbora, v letih 1885–1897 pa tudi državnega zbora na Dunaju. Njegovo znano stališče je bilo, da če smo Slovenci enakopravni pri denarnem in krvnem davku, moramo biti enakopravni v celoti.

Za Celje je pomembna tudi njegova socialna nota; leta 1887 je namreč ustanovil za številne revne dijake Dijaško kuhinjo.

Leta 1915 je emigriral v Švico, obtožili so ga veleizdaje in Avstrija mu je zaplenila vse premoženje. Tudi v tujini je politično deloval in si prizadeval za priključitev Slovencev novi jugoslovanski državi.

Umrl je v švicarskem Terrietu ravno na dan, ko se je pripravljal na povratek; posmrtne ostanke so kasneje prenesli in pokopali leta 1927 v Šentilju pri Velenju.

M. Aplinc: Vošnjaki: industrialci iz Šoštanja, Šoštanj 2005
B. Cvelfar: Oče slovenskih posojilnic, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 34–35
B. Cvelfar: V Šaleško dolino je prišla železna cesta, v: Slovenska kronika XIX. stoletja: 1884–1899, Ljubljana 2003, str. 170–171
J. Cvirn: Mejnik v zgodovini Avstrije, v: Slovenska kronika XIX. stoletja: 1884–1899, Ljubljana 2003, str. 239–240
B. Goropevšek: Južnoštajerska hranilnica, v: Slovenska kronika XIX. stoletja: 1884–1899, Ljubljana 2003, 122–124
Ž. Lazarević: Mihael/Miha Vošnjak – inženir, politik in zadružnik, v: Bančni vestnik, 2004, št. 1, str. 55–57
Mihael Vošnjak, Ljubljana 1987
A. Pančur: Zveza slovenskih posojilnic, v: Slovenska kronika XIX. stoletja: 1861–1883, Ljubljana 2003, str. 390–392

Avtor/-ica gesla: Janko Germadnik, objavil/-a: Osrednja knjižnica Celje
Datum prvega vnosa: 14. 1. 2019 | Zadnja sprememba: 5. 6. 2021
Janko Germadnik. VOŠNJAK, Mihael. (1837-1920). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 10. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vosnjak-mihael/
Prijavi napako