Joža VOMBERGAR

Po osnovni šoli v Cerkljah in Kamniku ter klasični gimnaziji v Šentvidu (1915–1923) je končal študij prava v Ljubljani. Kot študent je deloval v katoliškem društvu Borba in Akademski zvezi. Po diplomi je bil leto in pol prefekt v dijaškem domu na Ptuju, nato se je preživljal z inštrukcijami in prevajanjem za časnike, bil je programski koreferent pri ljubljanski radijski postaji, korektor pri Slovenskem domu, tiskovni referent na ljubljanskem magistratu. Maja 1945 je zbežal na Koroško in prek Italije emigriral v Argentino. V Buenos Airesu je bil delavec in uradnik na železnici do upokojitve leta 1968.

Pisal je kmečke in ljudske igre (Voda, uprizorjena 1932; Vrnitev 1932; Napad 1949) ter satirične komedije (Zlato tele, uprizorjeno 1934, Martin Krpan 1961). Komediji Voda in Zlato tele sta bili uprizorjeni tudi na odru ljubljanske Drame. Drama Vrnitev je njegovo največkrat igrano delo – do leta 1939 preko tisočkrat. Bil je prvi slovenski avtor radijskih iger: Sveti trije kralji, Zakleta Veronika (obe 1935). Za otroke je napisal še igro Božič sirot, izvedba 1935, za odrasle pa igro Novi športni prerok, izvedba 1936. Najpopularnejši je bil skeč Vesele in žalostne iz življenja Jake Smodlake, uprizorjen v letih 1935-1941. Po vojni je še naprej pisal gledališka dela, med katerimi je najznačilnejša satirična komedija po Levstikovi povesti Martin Krpan, ki je bila uprizorjena v Argentini, Avstriji (1969 in 2000) in Sloveniji (1969).