Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Vladimir BRINOVEC

Portret - Vladimir  BRINOVEC
Rojen:
20. februar 1941, Kranj
Umrl:
avgust 2006
Psevdonim:
Vlado
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Bil je prvi Kranjčan, ki se je uvrstil v vrh jugoslovanskega plavanja. Že v mladosti je kazal dobre rezultate. To je bilo v času, ko je Božo Trefalt razvil kranjski plavalni klub v najkvalitetnejši klub v Jugoslaviji in je zaposlil tudi prvega poklicnega trenerja “Nitko” Brozoviča, Vlada pa je kasneje prevzel Marjan Finci.

Prvič je zablestel leta 1956 na državnem mladinskem prvenstvu , kjer je na 1500 metrov v prostem slogu kot prvi Kranjčan postal državni prvak in si prislužil vzdevek “Torpedo iz Kranja”. Že naslednje leto je na državnem članskem prvenstvu postavil absolutni državni rekord v isti disciplini. To mu je uspelo tudi v plavanju na 400 m prosto in ker je bil takrat še mladinec, je bil v teh disciplinah tako članski kot mladinski državni prvak. Leta 1960 je, skupaj z Janezom Kocmurjem, nastopil na olimpijskih igrah v Rimu, vendar vidnejše uvrstitve nista dosegla. Vlado Brinovec je vrhunske rezultate nizal tudi na kasnejših državnih prvenstvih. Odmeven je bil njegov nastop na Sredozemskih igrah leta 1959 v Bejrutu. Iz Bejruta se je vrnil z eno zlato  in dvema srebrnima medaljama. V zvezni plavalni ligi, katere član je postal Triglav kot najboljši slovenski plavalni klub, je leta 1961 dosegel izvrsten rezultat na 1500 m prosto. Vlado Brinovec je bil večkrat izbran za najboljšega športnika leta tako v Sloveniji kot tudi v bivši Jugoslaviji. S športom se je ukvarjal do leta 1962, potem pa se je kot zdravnik posvetil profesionalnim izzivom.

Po končanem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani se je leta 1968 zaposlil v Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja in tam deloval vse do odhoda v pokoj leta 2004. Leta 1974 je opravil najprej specialistični izpit iz interne medicine, iz infektologije pa nekaj let kasneje. Leta 1992 je z disertacijo Študija vzrokov slabše odzivnosti ali neodzivnost po cepljenju z vakcino hepatitisa B doktoriral iz medicinskih znanosti ali neodzivnost po cepljenju z vakcino B. Leta 2002 je pridobil naziv izrednega profesorja. Njegovo ožje področje so bili virusi hepatitisi. Samostojno ali s sodelavci je objavil vrsto člankov doma in tuji literaturi, najpogosteje v Zdravniškem vestniku in Medicinskih razgledih (npr. Zdravljenje hepatitisa B in C, Medicinski razgledi december 1995, predaval je na različnih konferencah in simpozijih (npr. Preprečevanje virusnih hepatitisov v otroškem obdobju).

Še kot mladega specializanta so ga poslali na Kosovo, kjer je leta 1972 divjala zadnja epidemija črnih koz v Evropi. V letih 1983-1987 je deloval kot predsednik Infektološke sekcije v Slovenskem zdravniškem društvu ter kot sektor Združenja infektologov Jugoslavije. Leta 1987 je organiziral 5. kongres infektologov Jugoslavije v Portorožu. Aktiven je bil tudi kot športni zdravnik. V nekem obdobju je v tej funkciji skrbel za državno hokejsko in košarkarsko reprezentanco. Bil je sekretar Združenja športnih zdravnikov Slovenije. Podiplomsko se je izobraževal v Veliki Britaniji in Italiji. Aktivno je sodeloval s kolegi drugih inštitucij Kliničnega centra in Medicinske fakultete, posebej z Inštitutom za mikrobiologijo.

 

 

Nagrade

Za svoje delo je prejel državno odlikovanje z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Na Sredozemskih igrah leta 1959 v Bejrutu je prejel eno zlato (400 metrov prosto) in dve srebrni medaljama (na 1500 metrov prosto in v štafeti 4 krat 200 metrov prosto).

Viri in literatura

Vidmar, L. Prof. dr. Vladimir Brinovec, dr. med.. Zdravniški vestnik, 2006, let. 75, št. 11, str. 749.

Avtor/-ica gesla: Peter Colnar, vnesla Marjeta Gros, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 26. 1. 2021 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Peter Colnar in vnesla Marjeta Gros. Vladimir BRINOVEC. (1941-2006). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 7. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vladimir-brinovec/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 8. 6. 2012

Josip MARN

13. marec 1832–27. januar 1893
Kaplan, ki je ustanovil zasilno šolo v Horjulu, pozneje profesor na gimnaziji, predsednik Slovenske matice.
Datum vnosa: 17. 5. 2013

Antonio MORASSI

10. januar 1893–30. november 1976
Oče Giovanni (trgovec), mati Luigia Castelliz. Licej je končal v rojstnem kraju, umetnostno zgodovino je študiral na dunajski univerzi. Izpopolnjev...
Datum vnosa: 20. 8. 2019

Anton BREZOVNIK

Šolnik, mladinski pisatelj in rodoljub, ki je večino svojega aktivnega življenja preživel v Vojniku.