Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Vilmos NEMETHY

Portret - Vilmos NEMETHY
Rojen:
10. januar 1887, Turnišče
Umrl:
Datum in kraj smrti nista znana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Dr. Vilmos Némethy se je rodil kot sin notarja Franca Némethyja. Njegova družina je bila plemiškega izvora. Némethyji so izvirali iz kraja Vinica na Hrvaškem. Njegov prednik, plemeniti Jožef Némethy, se je v Turnišče priselil leta 1806. Na severni strani turniške župnijske cerkve ima nagrobnik z napisom.

Dr. Némethy je bil pomemben prekmurski odvetnik. Imel je svojo odvetniško pisarno v Lendavi. Kot pravni zastopnik posestva kneza Esterházyja in beltinske grofice Marije Zichy je sodeloval pri agrarni reformi, ki se je začela izvajati nekaj let po priključitvi Prekmurja k Jugoslaviji. Pred tem je kot eden izmed članov delegacije leta 1919 sodeloval v Budimpešti pri pogovorih o avtonomiji Prekmurja. Leta 1927 so ga jugoslovanske oblasti zaradi njegovega političnega delovanja in simpatiziranja z Madžarsko izgnale. Naselil se je v madžarskem kraju Kispest v bližini Budimpešte (danes budimpeštansko okrožje), kjer je opravljal delo lokalnega notarja.

Némethy je ob agrarni reformi zagovarjal interese veleposestnikov po čim dražji odprodaji njihove zemlje lokalnemu prebivalstvu. Zaradi tega je prišel v konflikt z Jožefom Kleklom starejšim, znanim duhovnikom in kulturno-prosvetnim delavcem, ki je bil nekaj časa tudi poslanec narodne skupščine v Beogradu. V času 2. svetovne  vojne se je Klekl obrnil nanj po pomoč, ko je bil aretiran in prepeljan v Sombotel, kjer je bil nekaj časa zaprt, pa tudi v Prekmurje se ni smel vrniti vse do konca vojne. O stikih med Nemthyjem in Kleklom priča njuna korespondenca. Nemethy je Kleklova stališča glede slovenskega porekla Prekmurcev ostro zavračal.

Vilmos Némethy je bil dejaven tudi kot lokalni politik. Leta 1926 je zaradi svojih interesov ustanovil Neodvisno prekmursko stranko in začel izdajati glasilo Naše novine. Stranka se je zavzemala za to, da bi se izničile jezikovne in verske razlike v pokrajini, dejansko pa je njen program slonel na odcepitvi lendavskega sreza od Slovenije in priključitvi k hrvaškemu delu Medjimurja. Čeprav je veliko let preživel na Madžarskem, ni nikoli prekinil stikov z rodnim Prekmurjem. Leta 1943 je zahteval odstranitev slovenskega napisa padlim vojakom v 1. svetovni vojni, ki je bil vzidan kot plošča v turniško cerkev ob njenem vhodu. Namesto tega je hotel, da bi napis spremenili v madžarskega. Zaradi življenja na Madžarskem po letu 1927, ko je bil izgnan, kraj in čas njegove smrti nista znana.

 

Viri in literatura

Göncz, L. Polemika o turniških spominskih ploščah: nacionalno-jezikovna nasprotja v Prekmurju za časa II. svetovne vojne. Stopinje, 2003, str. 61-68.
Horvat, B. in Kokolj, M. Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba, 1977.
Benkovič, A. (ur.) Ivan Jerič: Moji spomini. Murska Sobota: Zavod sv. Miklavža, 2000.
Kokolj, M. Prekmurski Slovenci 1919-1941. Murska Sobota: Pomurska založba, 1984.
Kuzmič, F. Časopisje raznih strank v Prekmurju. Zbornik soboškega muzeja, 1991, let. 1, str. 75-88.
Smej, J. Družinsko deblo Nemethyjevih v Turnišču. Stopinje, 2003, str.49-50.
Zver, S. Tebi Slovenska Krajina: ob 100-letnici združitve z matičnim narodom: slovenstvo Jožefa Klekla st. (1874-1948) v medvojnih dokumentih (1941-1945) v luči predvojnih dogodkov. Maribor: Ognjišče in Slomškova založba, 2019.

Besedilo je pripravil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota.

Avtor/-ica gesla: Marko Vugrinec, objavila Julijana Vöröš, Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 19. 1. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Marko Vugrinec in objavila Julijana Vöröš. Vilmos NEMETHY. (1887-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/vilmos-nemethy/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 1. 2020

Anton BOŠTELE

30. julij 1901–10. september 1959
Bil je duhovnik, župnik in pesnik. Hodil je na državno gimnazijo v Celju, kjer so se kazali njegovi uspehi pri slovenščini. Študiral je bogoslovje ...
Datum vnosa: 1. 3. 2012

Vida POGLAJEN

Profesorica matematike, ki od leta 2005 dalje kot ravnateljica uspešno vodi javni zavod Gimnazija Litija.
Datum vnosa: 22. 12. 2021

Giulio RUZZIER

16. julij 1940–14. oktober 2022
Ljubiteljski slikar in kipar. Raziskoval je lokalno zgodovino in s svojimi umetninami predstavljal kulturno dediščino in tradicijo Istre.