Vilko GAŠPARIČ

Izhajal je iz kmečke družine v Podgorcih, za slikanje sta ga navdušila njegov dedek in oče, ki sta prav tako slikala. Po končani osnovni šoli je odšel v Ljubljano, kjer se je izučil za sobopleskarja ter tako ostal blizu barvam in slikanju. Tam je tudi spoznal Božidarja Jakca in Maksima Gasparija, ki sta mu bila vzornika. Po vrnitvi iz Ljubljane je še nekaj časa obiskoval večerno slikarsko šolo Albina Lugariča, vendar jo je moral zaradi finančnih težav opustiti.

Zelo mlad je odšel na delo v Leverkusen (Nemčija), kjer je delal v tovarni Wuppermann kot vodja žerjava. Ves čas je ostajal zvest slikarstvu. Prve razstave je imel v Nemčiji, med krajšimi počitnicami v Sloveniji pa je razstavljal tudi v Podgorcih, Trnovski vasi, na Ptuju, Ormožu, Ljubljani in Mariboru. Po tridesetih letih dela v Nemčiji se je vrnil v Slovenijo in zadnjih deset let preživel v rodnih Podgorcih.

Ukvarjal se je tudi s fotografijo. Tako s fotografijo kot sliko je želel ohraniti pristnost in prvinskost domačega kraja. Slikal in fotografiral je predvsem domači kraj, naravo, vasi, polja in delovne običaje. Za slikanje je uporabljal različne risarske tehnike, grafiko, največ pa olje na platno.

Njegova dela krasijo številne hiše v okolici Ormoža in drugod, zbirko njegovih najljubših osemnajstih slik pa hrani Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož.