Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Viljem KINDLER

KINDLER Viljem
Foto: Sprehod z besedo in sliko skozi 110 let turistične društvene dejavnosti na Bistriškem, 2008

Foto galerija

Rojen:
14. februar 1912, Leskova dolina v snežniških gozdovih
Umrl:
26. maj 1994, Ilirska Bistrica
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Ljudsko šolo je obiskoval v Trnovem (sedaj del Ilirske Bistrice), gimnazijo na Reki, gozdarsko šolo pa je končal v Postojni. Pred drugo svetovno vojno je služboval na posestvu rodbine Schönburg-Waldenburg v snežniških gozdovih, med vojno v revirju Mašun, po vojni pa ga je pot kot upravitelja gozdnih uprav vodila v Trnovski gozd na Javornike in Snežnik. Nazadnje je do upokojitve leta 1969 opravljal delo referenta za gozdarstvo na občini Ilirska Bistrica.

Njegovo delo je tesno povezano s povojno organizacijo gozdarstva na Primorskem. Aktivno je sodeloval pri iskanju novih sodobnejših konceptov gospodarjenja z gozdovi. Veliko njegovih strokovnih zapisov je bilo objavljeno v strokovnih revijah s področja gozdarstva.

Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi z raziskovanjem preteklosti snežniških gozdov. Leta 1970 je napisal knjigo Zgodovinski paberki o srednjeveških gradovih ob zgornjem toku Velike vode in nekaterih drugih bližnjih gradovih.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se začne drugo obdobje njegovega delovanja, ki je vezano na hortikulturo in urejanje parkovnih površin v Ilirski Bistrici. Po njegovi zaslugi je nekdanje mestno smetišče spremenil v novi botanični in hortikulturni mestni park, ki je izredno bogat po svoji biotski pestrosti, saj obsega 110 različnih rastlinskih vrst. Ob robu parka je dodatno uredil še vodne površine (ribnik z otočkom, mostički, lokvanji in obvodno vegetacijo). Po končani ureditvi ni bilo dovolj sredstev za nadaljnje urejanje in vzdrževanje parka, zato je le ta začel propadati. V letu 2011 se je začela njegova obnova.

Na njegovo pobudo so leta 1967 v Ilirski Bistrici med prvimi v Sloveniji ustanovili Hortikulturno društvo Vrtnica. Kot dolgoleten tajnik je bil ves čas gonilna sila društva, njegova zagnanost in skrb za zelene površine pa je postala splošno znana, saj je prepričal tudi odgovorne ljudi v bistriških tovarnah, da so začeli hortikulturno urejati tovarniška dvorišča.

Za svoje delo je Kindler je prejel več strokovnih priznanj, med drugim tudi Zlati znak Republike Slovenije za delo na področju gozdarstva ter najvišje priznanje, ki ga podeljuje občina Ilirska Bistrica »Plaketo 4. junij«. Bil je častni član Zveza hortikulturnih društev Slovenije, Zveze društev lesarstva in gozdarstva Slovenije ter Društva za krajevno zgodovino Ilirska Bistrica.

Dela

Zgodovinski paberki, 1970

Viri in literatura

1. Šajn, Tomo: Pionir hortikulture, ljubitelj gozdov. V: Primorske novice, 24. maj 2012, leto 66, št. 118, str. 10.
2. Dekleva, Vitomir: Stoletnica rojstva Viljema Kindlerja. V: Bistriški odmevi, dec. 2012, št. 43, str. 6-7.
3. Primorski slovenski biografski leksikon. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1974-1994.
4. Sprehod z besedo in sliko skozi 110 let turistične društvene dejavnosti na Bistriškem: 1898-2008. Ilirska Bistrica: Turistično društvo, 2008.

Avtor/-ica gesla: Tadeja Raspor, Knjižnica Makse Samsa
Datum prvega vnosa: 29. 5. 2017 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Tadeja Raspor. Viljem KINDLER. (1912-1994). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/viljem-kindler/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 27. 7. 2018

Marko MATIČETOV

27. februar 1984
Marko Matičetov je slovenski pesnik, po izobrazbi politolog, po poklicu pa bibliotekar.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Mihael KAMBIČ

14. september 1887–7. januar 1979
Slikal je v olju, nekaj tudi v akvarelu in pastelu, večinoma krajino in portret. Največ njegovih slik se nahaja v Belokranjskem muzeju v Metliki.
Datum vnosa: 30. 3. 2011

Janez MARENČIČ

14. december 1914–25. februar 2007
1934 mu je revija Fotoamater objavila fotografijo Jesensko vreme. Leta 1935 se je začel udeleževati domačih in tujih razstav.