Jovan VESEL

V Ljubljani je obiskoval prva dva razreda normalke, potem pa je 5 let hodil na gimnazijo v Celju. Za tem je študiral filozofijo v Ljubljani in pravo na Dunaju. Po zaključku študija, ki ga je dokončal v Gradcu, se je zaposlil na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani kot konceptni praktikant, po tem pa je bil zaposlen pri primorskem finančnem ravnateljstvu. Upokojil se je leta 1852. Od leta 1869 je bil častni član Slovenske matice.  

S pesništvom se je začel ukvarjati že v gimnaziji, a je v svoje pesniške sposobnosti dolgo dvomil. K pisanju ga je spodbujal Janez Bleiweis, urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, s katerim sta si dopisovala tudi o slovenskem jeziku in slovnici.  

Pesem, s katero je pridobil naklonjenost ljudstva, je napisal ob prihodu cesarja Ferdinanda v Ljubljano: Slovenija presvitlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu Pervimu ob veselim dohodu njih veličanstva v Ljubljano.  Poleg izvirnega pesniškega dela se je ukvarjal tudi s prevajanjem tujih del z namenom, da Slovencem približa tuja dela in pesniške oblike ter na ta način širi obzorje slovenskih pesnikov.  

Njegovo zbirko Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela-Koseskiga, ki je izšla pri Slovenski matici,  skrbno hranimo v knjižnici  Domžale. Vsebuje njegove izvirne pesmi in tudi nekatere prevedene, na koncu pa si lahko preberete še dve dramski deli. Če si jo želite ogledati, vam jo lahko pripravimo za ogled v čitalnici.   

Leta 1898, ob 100-letnici rojstva Koseskega, so njegovi ožji rojaki ob tej priložnosti pripravili veliko slovesnost in septembra na njegovo rojstno hišo v Spodnjih Kosezah vzidali spominsko ploščo. Ljudstva je bilo neverjetno veliko in ljubljanski fotograf, sicer moravški rojak Davorin Rovšek, je celo izdal razglednico Koseskemu v spomin.