Vekoslav KUKOVEC

Po končani osnovni šoli je obiskoval gimnazijo v Mariboru. Nato je študiral pravo na Dunaju in v Gradcu ter na graški univerzi leta 1902 doktoriral. Takoj po doktoratu je dobil mesto sodnega pripravnika v Celju, kjer je leta 1909 pričel delati kot samostojni odvetnik. Leta 1922 se je preselil v Maribor in tam odprl odvetniško pisarno. V Mariboru je ostal do začetka druge svetovne vojne, ko se je preselil nazaj v Celje.

Ob odvetniškem delu je bil zelo aktiven na političnem področju. Tako je bil leta 1906 soustanovitelj liberalne Narodne stranke na Štajerskem, kasneje vse do leta 1917 pa njen predsednik. Leta 1909 je bil izvoljen v štajerski deželni zbor. Med prvo svetovno vojno je deloval kot rezervni oficir v bližini Gradca in Lipnice v Avstriji. Ko se je leta 1918 ustanovila Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) v Sloveniji, je bil izvoljen za njenega podpredsednika, nato za predsednika.
Bil je član Narodnega sveta za slovenske dežele in Istro, nato član Narodnega sveta SHS, v prvi Narodni vladi SHS pa poverjenik za finance. V letih 1920 in 1921 je bil v treh jugoslovanskih vladah minister za socialno politiko ter minister za trgovino in industrijo. Zagovarjal je načrte socialnih zakonov in kot minister dosegel v celotni državi enotno zavarovanje delavcev.
Leta 1924 je prestopil v Samostojno demokratsko stranko (SDS), leta 1926 pa v Slovensko kmetsko stranko (SKS) in se z njo pridružil Kmetsko-demokratski koaliciji (KDK). V letih 1935–1939 je bil priključen kmečko-delavskemu gibanju v Sloveniji, ki je bilo sestavni del slovenske ljudske fronte, in leta 1936 postal voditelj tega gibanja. Zavzemal se je za nadstrankarsko politično povezovanje, a se je leta 1939, ko ni bil izvoljen v vodstvo Zveze delovnega ljudstva Slovenije (ZDLS), umaknil iz političnega življenja.

Sodeloval je pri mnogih domačih časopisih, med drugim pri Slovenskem narodu, Narodno-gospodarskem vestniku, od leta 1902 pa je več let vodil celjsko Domovino in celjski Narodni dnevnik. Med njegova pomembnejša samostojna dela sodijo Uvod v narodno gospodarstvo (1899), Narodno gospodarstvo (1901) in Vprašanje avstrijske denarne veljave (1919).