(baron Jurij Bartolomej Vega, tudi Veha, uradno latinsko Georgius Bartholomaei Vecha; nemško Georg Freiherr von Vega)
Znano je, da se je rodil leta 1754, ni pa natančno znano, katerega dne. Krščen je bil 23. ali 24. marca leta 1754, in sicer kot Jurij Veha. Ta priimek je uporabljal do leta 1780, ko je stopil v vojaško službo in se preselil na Dunaj.
Leta 1775 se je šolal v Ljubljani na jezuitski srednji šoli in na liceju. Po preselitvi na Dunaj leta 1780 je v vojaški službi služboval najprej kot učitelj in nato kot profesor matematike na topničarski šoli. Predaval je tudi fiziko in balistiko, hkrati je pisal učbenike, sestavljal priročnike in logaritmovnike.
Leta 1787 se je poročil z malo plemkinjo Jožefo Swoboda (1771-1800) iz Budejovic na Češkem. Imela sta tri otroke.
V vojaški službi je bliskovito napredoval od navadnega topničarja do podpolkovnika. Leta 1802 in to predvsem zaradi iznajdljivosti in zaslug v bojih, ki se jih je udeleževal kot avstrijski vojak in kasneje tudi kot vojskovodja. Leta 1789 je kot stotnik sodeloval pri obleganju trdnjave Kalemegdan v Beogradu. Med leti 1789 – 1792 je bil najprej v zaščitnih oddelkih, ki so na Moravskem varovali severno avstrijsko majo pred Prusi. V letih 1793-1797 se je kot major bojeval v 1. koalicijski vojni s Francozi ob Renu. Leta 1795 je z daljnometnimi možnarji uspešno ubranil Mainz pred Francozi. Za uspehe v bojih za Mannheim, Mainz, Wiesbaden in druga mesta je leta 1796 prejel najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije. Leta 1794 je postal dopisni član Velikobritanske kraljeve znanstvene družbe v Göttingenu, 1797 član akademije v Mainzu, 1798 član Fizikalno matematične družbe v Erfurtu, 1800 pa član Kraljeve družbe znanosti v Pragi in akademije v Berlinu. Po najvišjem vojaškem odlikovanju za zasluge je 22. avgusta 1800 dobil dedni baronski naslov, pravico do lastnega grba in čin podpolkovnika.
Svoja zadnja leta je preživel na Dunaju. Vse njegovo delo kaže, da je bil veliko pred časom in da si je verjetno prav s tem nakopal veliko sovražnikov. Zaradi nasprotnikov, ki so ga vedno bolj ogrožali je leta 1799 poslal svoja dela in prepise spričeval kranjskim deželnim ustanovam, ki so ga leta 1801 sprejeli za člana in zelo verjetno je načrtoval selitev v Pešto in si zato oskrbel ogrski indigenat.
Njegov resnični vzrok smrti ni pojasnjen. Pogrešan je bil 17. septembra 1802. Truplo je bilo najdeno 26. septembra 1802 v Donavi pri Nussdorfu blizu Dunaju.
Znanstvene zasluge
Napisal je učbenik v štirih zvezkih Predavanja o matematiki (Vorlesungen über die Mathematik). Prvi del je izšel leta 1782 in je obsegal računstvo za srednjo šolo, drugi del leta 1784 z geometrijo z infinitezimalnim računom, tretji leta 1788 z mehaniko trdnih teles s teorijo parabole in tabelo za izstreljevanje možnarskih bomb ter sistematičnim opisom tedanjih strojev in četrti leta 1800 z opisom mehanike tekočih plinov.
Je avtor logaritmov. Prvi je izšel leta 1783. Najpopolnejši je veliki desetdecimalni latinsko nemški logaritmovnik (Thesaurus logarithmorum completus – Vollständige Sammlung grösserer logarithmisch – trigonometrischer Tafeln), ki je izšel leta 1794, leto pred tem pa je izšel priročnik s sedemdecimalnimi logaritmi.
S priročnikom Praktische Anweisung zum Bombenwerfen leta 1787 je postavil temelje balistiki.
Pisal je tudi razprave o številu π, ki ga je izračunal, na 140 decimalk.
Po njem so poimenovali:
• ljubljansko ulico (Vegova ulica),
• osnovno šolo v Moravčah
• idrijsko gimnazijo,
• krater na Luni (krater Vega),
• projekt veleposlaništva RS v ZDA in Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (projekt »Jurij Vega«) [1],
• priznanje za mlade matematike (Vegovo priznanje),
• študentsko društvo MASS Vega klub,
• od 9. maja 2001 asteroid 14966 Jurijvega, ki ga je 30. julijja 1997 odkril Herman Mikuž na Observatoriju Črni Vrh.
Druge zanimivosti
20. avgusta 1789 je dosegel svetovni rekord in izračunal število PI na 140 decimalk. Rekord je obdržal 52 let (do leta 1841).
Pisatelj Jakob Bedenek je leta 1891 izdal biografsko povest o Juriju Vegi z naslovom Od pluga do krone.
Njegov portret je na bankovcu za 50 SIT.
Ob 250-ti obletnici rojstva je Slovenska pošta izdala spominsko poštno znamko z njegovim motivom.
Njegov rojstni dan, 23. marec, je bil izbran za občinski praznik Dola pri Ljubljani.
Magazin Žurnal ga je postavil na 5. mesto (od desetih) najpomembnejših Slovencev v zgodovini.
Jurij baron Vega in njegov čas: Zbornik ob 250-letnici rojstva. Arhiv Republike Slovenije, 2006.
Osebnosti – veliki slovenski biografski leksikon. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2008.