Valentin ŠPAROVEC

Od rojstva do smrti je živel v Kamni Gorici, v hiši št. 4. Njegova starša sta bila kovača, kar je zaznamovalo tudi njegovo življenjsko pot. Že kot otrok je veliko pomagal očetu v kovačnici. Ob kovačnici sta stala dva vigenjca. Spominja se vigenjca Kofara, ki je stal na drugi strani potoka in kovačev, ki so tam kovali žeblje planinčarje in tračnike, pa tudi invalida Cirila Novaka, ki je v njem iz gline izdeloval jaslice. Obrtno šolo je končal v Radovljici. Z vajeništvom v očetovi delavnici se je zaključilo Valentinovo otroštvo.

Po služenju vojaškega roka v Makedoniji se je zaposlil v tovarni Plemen v Kropi in tam delal do upokojitve leta 1985. Cenili so ga v tovarni, saj je prejel njeno odlikovanje, pa tudi zunaj nje, kar dokazujeta zlati znak Zveze sindikatov Slovenije in državno odlikovanje red dela s srebrnim vencem. Veliko prostega časa je posvetil kulturnemu udejstvovanju. Bil je član gledališke skupine v Kamni Gorici. Skoraj šest desetletij je pel v kamnogoriškem cerkvenem zboru in bil član moškega pevskega zbora v Kropi vse od ustanovitve leta 1964. Zaradi razumnosti in predanosti kulturi je bil pol stoletja vedno znova imenovan v izvršni odbor Zveze kulturnih organizacij (kasneje društev) Radovljica. Že pred drugo svetovno vojno je pisal prigodniške verze za prijatelje in znance. Rime je stresal iz rokava v slogu ljudske pesmi. Leta 2000 je izdal zbirko pesmi, ostalo pa jih je še okoli 350, ki čakajo na izbor in izdajo v posthumni obliki.