TRSTENJAK, Verica

Otroštvo je preživela v Libanji. Obiskovala je Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1985 diplomirala, dve leti kasneje je opravila pravosodni izpit in doktorirala leta 1995.

Med leti 1994 in 1996 je bila državna podsekretarka na Ministrstvu za znanost in tehnologijo in od 1996 do 2000 državna sekretarka na tem ministrstvu. Leta 2000 je opravljala funkcijo generalne sekretarke Vlade Republike Slovenije. Med leti 1997 in 2000 je v okviru delovne skupine 17 sodelovala pri pogajanjih za vstop Slovenije v Evropsko unijo.

Svojo pot univerzitetne predavateljice je pričela na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru leta 1996, med leti 2001 in 2006 kot izredna profesorica teorije prava, civilnega prava in prava družb, z letom 2006 pa bila habilitirana kot redna profesorica za področje civilnega in evropskega prava. Podiplomsko izobraževanje je opravljala na Univerzi v Zürichu, na Inštitutu za primerjalno pravo Univerze na Dunaju, na Inštitutu Max Planck za mednarodno zasebno pravo v Hamburgu in leta 2004 bila nosilka raziskovalnega projekta Humboldtove fundacije.

Evropsko pravo predava na Univerzi v Ljubljani, in Novi univerzi v Novi Gorici, ter različnih LLM programih na Univerzi na Dunaju in Univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju, pa tudi na več poletnih visokošolskih programih (Univerza Salzburg, Univerza Innsbruck (Alpbach)). Kot gostujoča predavateljica je med drugim predavala na številnih univerzah in mednarodnih konferencah v Zurichu, Hamburgu, Amsterdamu, Luksemburgu, Valetti, Sydneyu, Brisbanu, Montrealu, Singapurju,  Los Angelesu, San Franciscu, New Yorku, Kyotu, Seoulu, Nursultanu in drugod.

Na evropski ravni je na podrocju sodstva opravljala najvišje funkcije. Leta 2004 je postala sodnica na Splošnem sodišču Evropske unije in to funkcijo obdržala do leta 2006. Od leta 2006 do 2012 je bila generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije, kar je zraven sodniške najvišja strokovna pravniška funkcija v EU. Kot generalna pravobranilka je pomembno soustvarjala evropsko pravo, še zlasti na področju varstva potrošnikov, intelektualne lastnine, javnih naročil, državnih pomoči, prava družb in delnic, azila in temeljnih pravic ter temeljnih svoboščin, kot so prosti pretok blaga, storitev, družb oseb in kapitala v Evropski uniji.

Je zunanja znanstvena članica Inštituta Max Planck v Luksemburgu za mednarodno, evropsko in upravno procesno pravo. Od leta 2017 je članica upravnega odbora Agencije Evropske unije za temeljne pravice, oktobra 2017 pa bila izvoljena še v izvršni odbor. Leta 2019 je postala članica Stalnega arbitražnega sodišča v Haagu in konciliatorka na Sodišču za spravo in arbitražo v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Pri mednarodni skupnosti Energetska skupnost je od leta 2016 članica posebnega svetovalnega odbora, ki ima arbitražno vlogo v sporih na področju energetike. V letu 2020 je bila imenovana za nadomestno članico Beneške komisije, svetovalnega organa Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. V Sloveniji je ustanovila Slovensko društvo za evropsko pravo, katerega predsednica je vse od njegove ustanovitve. Je tudi članica Mednarodne akademije za primerjalno pravo (IACL), vseevropske akademije znanosti Academia Europaea, bila je članica mednarodnega svetovalnega odbora Humboldtove fundacije in je ustanovna članica Evropskega pravnega inštituta (ELI). Leta 2024 je bila imenovana za članico upravnega odbora za pregled pri Evropski centralni banki (ECB). Kot prva Slovenka je bila leta 2025 imenovana za eno od treh podpredsednic Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Objavila je več knjig in več kot 300 člankov, večino v tujini. V svojem raziskovalnem delu se posveča evropskemu ustavnemu in procesnemu pravu, evropskemu civilnemu pravu, predvsem evropskemu varstvu potrošnikov, evropskemu gospodarskemu pravu, avtorskim pravicam v Evropski uniji, javnim naročilom, temeljnim pravicam v Evropski uniji, državljanstvu Evropske unije ter nevladnim organizacijam in civilnemu pravu. Od leta 2006 je v uredniškem odboru najstarejše slovenske pravne revije Pravnik, članica uredniških odborov je pa tudi pri številnih pomembnih mednarodnih pravniških revijah.