Foto galerija
Osnovno šolo in gimnazijo je končala v Murski Soboti. Potem se je preselila v Ljubljano, kjer je diplomirala iz sociologije na Fakulteti za družbene vede in magistrirala iz antropologije spolov na Fakulteti za podiplomski študij – Institutum Studiorum Humanitatis. Je soustanoviteljica lezbične skupine Škuc-LL v Ljubljani leta 1987 in dolgoletna sodelavka Festivala LGBT filma. Med leti 2001-2008 je vodila kulturnoumetniški program v lezbičnem klubu Monokel (Škuc-LL) na Metelkovi, pozneje pa je sodelovala pri oblikovanju programa v Cafeju Open (2008-2013).
Bila je sourednica revije Revolver (1989-1997, izdajatelj: Roza klub) in kolumnistka za biltene Lesbozine, Pandora, L in Legebitrina Oznanila, za revije Jana, Mag, Narobe, Lesbo, Žurnal, že vrsto let pa s kritikami, prispevki in kolumnami sodeluje z oddajo Lezbomanija na Radiu Študent.
Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov (angleščina, arabščina, bolgarščina, češčina, grščina, hrvaščina, italijanščina, litvanščina, madžarščina, makedonščina, malteščina, nemščina, nizozemščina, romunščina, ruščina, slovaščina, srbščina, španščina, švedščina, ukrajinščina …), sama pa je prevedla več knjig britanske, ameriške, hrvaške in bosanske proze ter strokovne literature.
Roman iz leta 2001 Ime mi je Damjan je še istega leta preoblikovala v dramo, ki je bila v režiji Alena Jelena uprizorjena v gledališču Škuc. Roman je postal tudi šolsko čtivo za srednješolce. Med dramske zvrsti spada še radijska igra iz leta 2011 Lep dan še naprej, predvajana na radiu Slovenija. Dramatiko in radijske igre tudi sama prevaja. Prevedla je drami Igre na dvorišču izraelske avtorice Edne Mazya in Vincent River angleškega avtorja Philipa Ridleya, ter radijsko igro Pastir irskega avtorja Garretta Bakerja.
V knjižni obliki je izdala tudi tri zbirke esejev: Lezbična zgodba: literarna konstrukcija seksualnosti (2004) ter Lezbični aktivizem po korakih in Konec strpnosti (oboje 2013).
Živi in dela v Ljubljani kot pisateljica, prevajalka in publicistka.
Leposlovje (samostojne knjižne izdaje):
Pod ničlo, 1997
Ime mi je Damjan, 2001; 2014 (2. izd.); 2014 (3. izd. za projekt Rastem s knjigo)
Na svojem dvorišču, 2003
Vzporednice, 2005
Tretji svet, 2007
Česa nisem nikoli razumela na vlaku, 2008
Dva svetova, 2009
Zafuškana Ganca, 2010
Rezervat, 2012
Noben glas, 2016
Tombola ali življenje, 2017
Noben glas, 2016; 2018 (2. izd.)
Norhavs na vrhu hriba, 2019; 2020 (1. ponatis)
Pontonski most, 2020
Škarje, 2023
Prevedeno leposlovje (knjižne izdaje):
Critical Art Ensemble: Elektronska državljanska nepokorščina, 1999
Kate Bornstein: popolni izobčenci: o moških, ženskah in nas ostalih, 1999
Leslie Feinberg: Nedotakljive, 2000
Mesto žensk 1999: Feminizem/mi za začetnice/ke 2000
Judith Butler: Težave s spolom, 2001
Charles Harrison: Modernizem in konceptualna umetnost, 2001
Pat Califia: Sapfin dotik, 2002
Michael Cunnigham: Ure, 2003
Adrienne Rich: O lažeh, skrivnostih in molku, 2003
Katy Watson: Zadeta od življenja, 2003
Jackie Kay: Trobenta, 2005
Mary Dorcey: Hrup iz lope, 2007
Ian McEwan: Na obali Chesil, 2008
Judith Butler: Antigonina zahteva, 2009
Dorothy Allison: Pankrtka iz Karoline, 2010
Truman Capote: Drugi glasovi, druge sobe, 2010
Denis Cooper: Moja strgana nit, 2011
Helen Zahavi, Umazani vikend, 2013
Jeanette Winterson: Zakaj bi bila srečna, če si lahko normalna, 2013
Eileen Myles: Inferno: roman pesnice, 2015
Nora Verde: Do razprodaje zalog, 2016
Lejla Kalamujić: Kličite me Esteban in druge zgodbe, 2018
Nora Verde: O ljubezni, batinah in revoluciji, 2021
Rachel Trezise: Šestnajst odtenkov norosti, 2023
Leta 2007 je prejela nagrado Prešernovega sklada za literaturo, leta 2017 nagrado Novo mesto short za kratko prozo in leta 2018 nagrado desetnica za najboljše mladinsko in otroško delo. Bila je nominirana za kresnik in večernico ter večkrat za nagradi fabula in modra ptica. Leta 2016 je bila slovenska avtorica v fokusu na festivalu Vilenica.
Župančičeva nagrada, 2025
Pogovori s sodobniki: Brane Mozetič s Suzano Tratnik: intervju. Sodobnost, 2005, let. 69, št. 9, str. 1070- 1081.
Vesenjak, A. Suzana Tratnik: Tudi bencinska črpalka je lahko domače ognjišče: intervju. Literatura, 2006, št. 181-182, str. 64 -74.
Mozetič, B. Suzana Tratnik. V: O čem govorijo, kadar ne pišejo, str. 143 – 160. Ljubljana: Vodnikova založba in Sodobnost International, 2010.
Plahuta-Simčič, V. »To da tvegaš vse, je dobra osnova za avtorski glas«: intervju. Delo, 2016 (15- november), let. 58, str. 14.
Pogovori s sodobniki: Simona Kopinšek s Suzano Tratnik: intervju. Sodobnost, 2015, let. 79, št. 11, str. 1438-1450.
Podatke za prvi vnos je dopolnila avtorica.
Morda vas zanimajo tudi
PERVANJE, Ignacij (Nace)
ČEBULJ, Klemen
