Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

TOŠ, Marjan

Marjan Toš, portret
Marjan Toš - Foto: Miha Kacafura (Vir: osebni arhiv M. Toš)

Foto galerija

Rojen:
16. september 1957, Čagona pri Cerkvenjaku v Slov. goricah
Psevdonim:
Konrad Pesniški
Občina:
Leksikon:

Otroštvo je preživljal v Čagoni in Zg. Verjanah.  Osnovno šolo je obiskoval v Gradišču v Slovenskih goricah (danes Sv. Trojica v Slovenskih goricah), obiskoval nato gimnazijo Miloša Zidanška v Mariboru ter s študijem nadaljeval na Pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je leta 1978 diplomiral na oddelku za zgodovino in geografijo. Leta 2001 je iz zgodovine magistriral, leta 2007 pa še doktoriral iz zgodovinske antropologije.

Opravljal je različne službe: vrsto let je bil sodelavec RTV Slovenije, RTV centra Maribor in  dnevnika Večer; služboval je v organih za notranje zadeve, od leta 1985 vodil Delavsko univerzo v Lenartu in nato med leti 1990 in 1996 strokovne službe Lovske zveze Maribor. Bil je novinar in urednik Radia Ptuj, načelnik oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Gornja Radgona, od leta 2001 do upokojite 2014 pa je bil vodja Kulturnega centra Sinagoga in nato prvi direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor.

Že desetletja  se ukvarja  s krajevno zgodovino Slovenskih goric in je urednik številnih občinskih zbornikov in monografij, kot so npr. Zbornik občine Lenart, Zbornik občine Benedikt, Podobe kraja – zbornik občine Cerkvenjak, Sveta Ana skozi čas – zbornik občine Sveta Ana, V ogledalu časa – zbornik Občine Duplek.
Velik del njegovega opusa je vezan na generala Maistra in njegov čas, s poudarkom na Maistrovih podpornikih iz Lenarta v prevratnih letih 1918/1919. Na to temo je pripravil nekaj odmevnih referatov na Zavrhu in jih tudi publiciral v tiskanih medijih.
Je avtor raziskav o žrtvah vojnega nasilja 1941 – 1945 v osrednjih Slovenskih goricah. V svojih številnih člankih, preko 380 jih je, se dotika zgodovine druge svetovne vojne v osrednjih Slovenskih goricah in povojnih razmer s poudarkom na žrtvah taborišča Hrastovec in na žrtvah holokavsta.
K ohranjanju zgodovinskega spomina na čas slovenskega osamosvajanja v Slovenskih goricah je pripomogel z ureditvijo dveh zbornikov območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Lenart. Kot pronicljiv raziskovalec novejše nacionalne zgodovine pogosto predava na različnih strokovnih srečanjih in okroglih mizah, na katerih izpostavlja tudi veliko skrb za krepitev nacionalne identite in slovenskega domoljubja med mladimi.
Še posebej temeljito se posveča proučevanju zgodovinskih tem z judovsko tematiko s posebnim poudarkom na zgodovinskih iztočnicah mariborske srednjeveške judovske skupnosti in njenega pomena na  širšem območju današnje Slovenije in srednje Evrope. Predmet njegovega znanstvenega in strokovnega delovanja so tudi teme s področja holokavsta in antisemitizma v kontekstu ohranjanja zgodovinskega spomina na slovenske Jude. Holokavst je njegova raziskovalna preokupacija zadnjega desetletja, ko se je lotil sociološko-antropološke in zgodovinske analize usod prekmurskih Judov po letu 1945. Na to temo je pripravil več strokovnih predavanj in objavil članke v Signalu ter Časopisu za zgodovino in narodopisje. Z referati je sodeloval na srečanjih slovenskih zgodovinarjev in bil med nosilci predloga za polnopravno članstvo Slovenije v mednarodni zvezi za spominjanje in učenje o holokavstu IHRA. Bil je tudi član akademske skupine v nacionalni delegaciji za holokavst. Sodeloval je v delovni skupini ZRC SAZU za pripravo dveh monografskih del o slovenskih Judih in o slovenskih pravičnikih. Proučeval in raziskoval je romski genocid med drugo svetovno vojno, ki je še vedno dokaj neraziskan. Kljub upokojitvi leta 2014 je še vedno vpet  v nekatere mednarodne raziskovalne projekte s področja judovstva, holokavsta in romskega genocida.

Bogato je njegovo uredniško delo. Pet let je bil glavni urednik, več mandatov pa tudi član uredniškega odbora strokovne revije Lovec. Bil je odgovorni urednik glasila Veteran in več mandatov odgovorni urednik občinskega glasila občine Pesnica. Sodeloval je z uredništvom glasila Judovske skupnosti Slovenije v Ljubljani Menora, objavljal pa je tudi v mnogih drugih časopisih in revijah, tudi v zamejski strokovni reviji Signali iz Potrne na avstrijskem Štajerskem.

Ukvarja pa se tudi z varstvom okolja in narave. Je avtor številnih člankov na to temo. Od leta 1979 je član lovske organizacije in je dolgoletni funkcionar območne Lovske zveze Maribor in Lovske zveze Slovenije.

Nekaj najpomembnejših del:

Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, 2012
Sto let v kraljestvu Zlatoroga, 2007
Žrtve vojne 1941-1945 v osrednjih Slovenskih goricah : (upravna enota Lenart) : magistrska naloga, 2000
Zgodovina lovstva v mariborski okolici 1921-1945-2016, 2016 (urednik)
Slovenski lovci v vojni za Slovenijo, 2016 (urednik)

Za svoje delovanje je prejel več nagrad in priznanj, med drugimi:

  • Zlatorogova plaketa Lovske zveze Slovenije
  • Zlati grb Občine Lenart
  • priznanje Rudolfa Maistra
  • Zlata plaketa revije Lovec
  • Srebrni znak Društva novinarjev Slovenije
  • plaketa Zveze veteranv vojne za Slovenijo
  • M. Toš: Lasten prispevek za spletni biografski leksikon Obrazislovenskihpokrajin.si (arhiviramo v Mariborski knjižnici).
Avtor/-ica gesla: Marjan Toš, objavila: Anka Rogina, Mariborska knjižnica
Datum prvega vnosa: 6. 12. 2020 | Zadnja sprememba: 7. 12. 2020
Marjan Toš. TOŠ, Marjan. (1957-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 1. 12. 2021) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tos-marjan/
Prijavi napako