Ivan Jožef TOMAŽIČ

Ivan Jožef Tomažič se je rodil v kmečki družini in osnovno šolo obiskoval pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Šolanje je nadaljeval leta 1887 na gimnaziji v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1895. Nato je vstopil v mariborsko bogoslovje in bil kot zgleden bogoslovec posvečen v duhovnika že v začetku 4. letnika (1898) v škofijskem dvorcu v Mariboru. Že naslednje leto po končanem študiju je bil imenovan za kaplana pri Sv. Juriju ob Ščavnici, kjer je deloval dve leti, nato pa je bil kaplan v Celju (1901−1903).

Takratni mariborski škof ga je leta 1903 poslal za mladega duhovnika v Innsbruck na nadaljnji študij teologije, kjer je bil leta 1906 promoviran za doktorja bogoslovnih znanosti. V letih 1920−1922 je predaval cerkveno zgodovino in patristiko na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru. Leta 1928 je postal pomožni in leta 1933 redni lavantinski (mariborski) škof. Spodbujal je delovanje katoliških organizacij in združenj, leta 1934 v Mariboru vodil evharistični shod, leta 1936 Slomškove dneve, gradnjo novega bogoslovnega semenišča in Visoke teološke šole.