Tomaž PIRC

Rodil se je očetu Thomasu Pierzu in materi Magdaleni, rojeni Likozar. Ljudsko šolo je obiskoval v Kranju. Oče je želel, da postane čevljar. Ker ga čevljarski poklic ni zanimal, je ušel v Ljubljano. Tam ga je k sebi vzel zdravnik Finc. Pozneje je živel pri brivcu Kosu, kjer si je nabral prve medicinske spretnosti. Leta 1827 je v Ljubljani končal prvi gramatikalni razred. Po opravljeni praksi je med letoma 1832-35 obiskoval kirurško-medicinsko šolo na liceju v Ljubljani. 11. januarja 1836 je prejel diplomo kot izkušen ranocelnik in porodničar. Leta 1843 je dobil nravstveno spričevalo, katerega je izdal kranjski dekan Jožef Dagarin ter ranocelniško spričevalo. Po končanem šolanju se je iz Ljubljane preselil nazaj v Kranj in poročil Jožefo Frančiško Goetzel. Imela sta sedem otrok. Med letoma 1836-50 je imel v Kranju privatno prakso. V času Pirčevega delovanja so od tridesetih do sedemdesetih let 19. stoletja v Kranju in širši okolici razsajale številne epidemije nevarnih nalezljivih bolezni, od kolere in legarja do črnih koz. Ko so v revolucionarnem letu 1898 v Kranju ustanovili narodno stražo, je Pirc postal vojaški zdravnik, dr. France Prešeren pa baje vojaški sodnik. Oba sta prijateljevala in ob zadnji bolezni je Pirc stal pesniku ob strani tudi z brezplačno zdravniško pomočjo. Leta 1850 se je Pirc z družino preselil v Tržič, kjer je kot okrajni ranocelnik deloval do svoje smrti. Tu se mu je v zakonu rodilo še pet otrok. V svoji hiši je uredil tudi lekarno. Leta 1863 je bil ustanovni član Zdravniškega društva za Kranjsko.