Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Tomaž BUDKOVIČ

BUDKOVIČ Tomaž
Foto: Gorenjski muzej

Foto galerija

Rojen:
24. marec 1949, Jesenice, Slovenija
Umrl:
8. maj 2014, Kranj, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Tomaž Budkovič je od zgodnje mladosti zahajal v hribe in zbiral predmete, pozneje pa slikovno gradivo in dokumente iz časa prve svetovne vojne. S prijateljem Jankom Stuškom sta iz zbranega gradiva osnovala muzejček v Stuškovi drvarnici, pozneje pa sta ga dodelala in gradivo razstavila v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici.

Leta 1974 je diplomiral na odseku za geologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, leta 1993 pa na osnovi podatkov večletnega terenskega dela magistriral z delom Geologija karavanškega cestnega predora. Pred tem je uspešno delal pri raziskavah uranskega rudišča Žirovski Vrh. Ljubiteljsko, a zato nič manj poglobljeno, se je ukvarjal z zgodovino, predvsem z lokalno zgodovino Bohinja, ki jo je obravnaval v svojih knjigah.

Svoje znanje in čas je nesebično delil s poklicnimi zgodovinarji in z vsemi, ki so ga prosili za pomoč. Z bratom Lojzom sta Gorenjskemu muzeju podarila starinsko opremo za tujsko sobo, Zgodovinskemu arhivu Ljubljana, Enota za Gorenjsko, Kranj pa velik del trgovske dokumentacije svojega deda Gašperja Budkoviča.

Dela

Bohinj 1914–1918: med fronto in zaledjem. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva založba, 1999.
Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske. Celovec; Ljubljana; Dunaj: Mohorjeva založba, 2004.
Karta rudišč Republike Slovenije [Kartografsko gradivo]: M 1: 500.000. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije = Geological Survey of Slovenia, 2009.
S Turudijevim bataljonom na soškem bojišču:iz pisem poročnika Vladimirja Bregarja. Celovec: Mohorjeva, 2009.
26. domobranski pehotni polk – 26. strelski polk. V: Slovenci + prva svetovna vojna 1914-1918. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2010, str. 35-37.
27. domobranski pehotni polk – 2. gorski strelski polk. V: Slovenci + prva svetovna vojna 1914-1918. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2010, str. 28-31.
7. pehotni polk. V: Slovenci + prva svetovna vojna 1914-1918. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2010, str. 32-34.
Vpliv bojnih operacij na soškem bojišču na okolje. V: Slovenci + prva svetovna vojna 1914-1918. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2010, str. 98-99.
Karta premogovnikov Republike Slovenije [Kartografsko gradivo]: M 1: 500.000. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije = Geological Survey of Slovenia, 2010.
Karta rudišč in rudnih pojavov Republike Slovenije [Kartografsko gradivo]: M 1: 500.000. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije = Geological Survey of Slovenia, 2010.
Ruski vojni ujetniki v Bohinju – delovna sila avstroogrske vojske v zaledju Soškega bojišča. V: Bohinjski zbornik II: posvečeno 12-letnici Muzejskega društva Žiga Zois Bohinj ter 20-letnici sodelovanja Bohinjcev v osamosvojitveni vojni. Bohinj: Občina: Turizem, 2012, str. 143-147.
Bohinj 1918–1941: življenje ob meji. Bohinjska Bistrica: Društvo Mali vojni muzej, 2014.

Viri in literatura

Budkovič, Mojca: Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918. Gorenjski muzej: Kranj 2014, str. 15.

Avtor/-ica gesla: Barbara Kalan, Gorenjski muzej
Datum prvega vnosa: 29. 3. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Barbara Kalan. Tomaž BUDKOVIČ. (1949-2014). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 1. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/tomaz-budkovic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 8. 5. 2016

Vladimir (Vlado) ŠAV

20. julij 1945–3. november 2008
Šav je osnovno šolo končal v Mariboru, gimnazijo v Kopru, leta 1970 pa je diplomiral na Ljubljanski AGRFT. Na Poljskem je leta 1973 pri J. Grotowsk...
Datum vnosa: 25. 2. 2025

Ivan MERLAK

15. junij 1923–26. februar 2015
Duhovnik, dr. moralne teologije, stolni kanonik, arhidiakon, prelat, preds. cerkv. sodišča, postulator beatifikacije nadškofa Volka, urednik Družine
Datum vnosa: 15. 12. 2019

Franc PAPEŽ

22. september 1838–24. marec 1929
Bil je deželni poslanec in prvi predsednik društva Pravnik.