Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

SVETINA, Tone

SVETINA Tone
Foto: Tihomir Pinter

Foto galerija

Rojen:
15. november 1925, Bled
Umrl:
14. april 1998, Bled
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Njegova starša sta bila lovski čuvaj Anton Svetina in Marjeta Jereb iz Zasipa. Na Bledu se je rodil, tam živel in umrl. V osnovno šolo je hodil na Bled (1934–38), kjer ga je učitelj Gradnik za neko nalogo nagradil s peresom in mu obetal, da bo nekoč pisatelj. Od tedaj je pisal dnevnik, tudi v partizanih. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Kranju in na Jesenicah (1938–42). Po mobilizaciji v nemško delovno službo februarja 1943 in kasneje v vojsko je decembra 1943 iz Münchna pobegnil v Slovenijo in se takoj vključil v NOV. Boril se je v Prešernovi brigadi in v jurišnem bataljonu XXXI. divizije. Dvakrat je bil ranjen in dosegel čin kapetana I. stopnje, kasneje pa rezervnega majorja. V partizanih je napisal tudi nekaj pesmi, jih bral borcem in recitiral na mitingih.
V letih 1945–47 je bil v enotah Komunistične narodne omladine Jugoslavije. Od konca leta 1947 do februarja 1948 je obiskoval partijsko šolo pri CK KPS. V letih 1948–52 je bil načelnik personalne službe v ministrstvu za gozdarstvo LRS v Ljubljani. Leta 1952 se je poročil in leta 1954 se jima je rodil sin Vojko. Žena je pustila službo, mu lektorirala in prepisovala njegove rokopise. Tako sta skupaj napisala 30 knjig. V letih 1952–66 je bil šef organizacijsko-kadrovskega sektorja pri Gozdnem gospodarstvu na Bledu. Ob delu je hodil na Ekonomsko srednjo šolo v Kranju in maturiral leta 1958. Leta 1965 se je invalidsko upokojil.

Že od mladosti se je navduševal za lov in planinstvo. Po letu 1945 je skušal tovrstna doživetja, zlasti v gorskem lovu, literarno oblikovati in dosegal vse večje mojstrstvo v popisovanju gorske pokrajine in živalskega sveta. Najprej je objavljal v revijah, največ v Lovcu in Planinskem vestniku, kasneje pa je na to temo pisal tudi povesti in knjige. Prvo nagrado mu je podelilo uredništvo Lovca za črtico Špikova sled. Pomembnejši je roman Stena o znamenitem alpinistu Jožetu Čopu. Kot navdušen lovec je prijateljeval tudi z J. B. Titom in drugimi jugoslovanskimi voditelji. V letih 1970-79 je bil glavni urednik revije Lovec.  Leta 1955 je začel popisovati dogodke iz NOB na Gorenjskem in Primorskem. Prvi spis je izšel v listu Železar 1955, naslednji pa v reviji Borec 1957–59. Lotil se je tudi pisanja romanov in najbolj odmevna je bila Ukana, izdana v petih delih (1965-87). V njej je obravnaval delovanje NOB v letih 1943-1945 ter odlomke iz povojne zgodovine. Knjiga je na več mestih kritična do dejanj, storjenih med vojno s strani partizanov, ter obravnava več skritih tem povojne zgodovine (povojni poboji, Goli otok), zato jo je Svetina uspel objaviti predvsem zaradi prijateljstva s tedanjimi visokimi funkcionarji. Za roman Ukana je leta 1970 prejel nagrado Prešernovega sklada. Roman je bil tudi dramatiziran za gledališče in televizijo. Preveden je bil v več jezikov in bil med najbolj prodajanimi literarnimi deli v Sloveniji. Napisal je tudi nekaj člankov o lovski etiki, zgodovini lova in ribolova, o planinstvu, nekaj biografij planincev ter nekaj ocen partizanskih spominskih knjig. Veliko njegovih del je ostalo v zapuščini (npr. roman o J. Horvatu) in nekaj izšlo posthumno.

Kot kipar samouk se je ukvarjal z varjenjem skulptur iz železja, orožja, predvsem pa granatnih drobcev tako iz 1. kot iz 2. svetovne vojne. Imel je več kot 40 samostojnih razstav v Sloveniji in tujini ter sodeloval na mnogih skupinskih razstavah in prejel več nagrad. Ustvaril je preko 200 skulptur s pretežno protivojno tematiko ter 14 večjih spomenikov in obeležij narodnoosvobodilnega boja, ki so postavljeni v Sloveniji in bivši Jugoslaviji. Nekaj eksponatov je še ostalo v njegovi galeriji na Mlinem na Bledu.

Lovčeva hči, 1957, 1990
Orlovo gnezdo, Koper 1963
Ukana I, II, III, IV, in V, 1965, 1967, 1969, 1985, 1987 (več izdaj)
Zamke – Knjiga prva, druga, treča, četvrta, peta, 1968
Kronika narodnoosvobodilnega boja v blejsko-bohinjski kotlini : 1941-1945, 1970
Viharniki,  1970 (besedilo, fotografije Jaka Čop)
Poezija upora,  1972
Stena,  1973
Ugaslo ognjišče, 1974
Orlovo gnezdo,  1977
Ognjeni plaz, 1977
Volčiči,  1980
Vojna proti vojni,  1982
Med nebom in peklom,  1982
Ukana : roman o romanu,  1986
Ukana. 5, [Enigma Alfa],  1987
Ljubezen – trojanski konj,  1988
Vojna vojni : kiparstvo Tone Svetine, 1988
Črna srna, 1991
V kraljestvu zlatoroga : lovske črtice in zgodbe,  2007
Partizanski zapiski 1943-1945,  2010

E. Cesar: Spomini na Toneta Svetino, Ko se trgajo korenine, Ljubljana 2011, str. 239-255
Borut Rus: Pisatelj in kipar Tone Svetina : ob deseti obletnici smrti, Svobodna misel : TV-15, št. 3 (13. feb. 2009), str. 22-23
M. Dolinar: Tone Svetina, drugačen : (dnevniški zapis – odlomek), V zavetju besede : zbornik seniorjev …, št. 3 (2009), str. 85-86
A. Lutman: Izročilo, spomin in ljubezen : Tone Svetina, V kraljestvu zlatoroga, Delo, št. 24 (30. jan. 2008), str. 20
L. Lesar: Tone Svetina – pisatelj, Sto pogovorov z znanimi Slovenci, Ljubljana 2008, str. 180 in 181
Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1098
Enciklopedija Slovenije, 12. zvezek, Ljubljana 1998, str. 393

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2011 | Zadnja sprememba: 31. 8. 2020
Miran Lola Božič. SVETINA, Tone. (1925-1998). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 9. 2021) Dostopna na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/svetina-tone/
Prijavi napako