Rodila se je v Jelsi na otoku Hvaru, kjer je takrat služboval njen oče gozdarski inženir Vladimir Šuklje. V Ljubljani je končala realno gimnazijo in se vpisala na arhitekturni oddelek tedanje Tehniške fakultete. Študij je končala leta 1932 kot učenka priznanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Po diplomi se je kot štipendistka francoske vlade od novembra 1933 leto dni izpopolnjevala na pariškem Inštitutu za umetnost in arheologijo in hkrati delala pri arhitektu Augustu Perretu.
Po vrnitvi v domovino novembra 1934 je postala asistentka volonterka na ljubljanskem oddelku za arhitekturo in bila hkrati do leta 1946 Plečnikova asistentka in sodelavka. V Plečnikovem ateljeju je kot odlična risarka sodelovala pri večini takratnih mojstrovih del. Leta 1940 se je zaposlila na ljubljanskem gradbenem uradu, leta 1946 pa je postala profesorica tipografije, dekorativnega risanja in zgodovine pohištva na Državni obrtni šoli (danes Srednja šola za oblikovanje in fotografijo), kjer je bila od leta 1969 do upokojitve leta 1972 ravnateljica.
Bila je ena izmed prvih slovenskih arhitektk. Delovala je na različnih področjih, kot so arhitektura, notranje oblikovanje, oblikovanje knjig, urbana in krajinska arhitektura, poučevanje ter snovanje nagrobnikov in javnih spomenikov.
Šukljetova je bila tesno povezana z Belo krajino in Metliko, kjer je bila doma njena mati Gizela, roj. Golia. Že kot Plečnikova učenka je naredila prvi urbanistični načrt za Metliko. V sklopu urbanistične prenove je predvidela izjemno kakovostne arhitekturne posege: mestno hišo, kopališče, dve novi šoli in mestni park. Edini projekt, ki ji ga je sredi petdesetih let 20. stoletja tudi uspelo realizirati, je bil terasasti park pod metliškim gradom.
Sodelovala je v Belokranjskem muzejskem društvu in izdelala številne načrte in napise za spomenike in spominske plošče belokranjskim kulturnim delavcem, med njimi bratoma Navratil, Alojzu in Engelbertu Ganglu, Osipu Šestu in Narodni čitalnici v Metliki, Niku Zupaniču v Gribljah, Katki Zupančičevi in Janezu Marentiču v Podzemlju ter Janezu Mihaelu Žagarju v Vinici.
Gizela Šuklje je bila vnukinja zgodovinarja in politika Frana Šukljeta in po materini strani nečakinja pesnika in gledališčnika Pavla Golie.
Dular, J. Gizela Šuklje. Dolenjski list, 17. 11. 1994, let. 45, št. 46, str. 18.
Outsider: Gizela Šuklje, arhitektka. (citirano 8. avgusta 2025). Dostopno na naslovu: https://outsider.si/nina-granda-gizela-suklje-arhitektka/
Perger, N. Gizela Šuklje: iskalka novih svetov. V: Nepozabne: ženske, ki so premikale meje našega sveta, 2020, str. 146–149.
Slovenski grobovi: Gizela Šuklje. (citirano 8. avgusta 2025). Dostopno na naslovu: https://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/2680/gizela-suklje
ZRC SAZU: Gizela Šuklje. (citirano 8. avgusta 2025). Dostopno na naslovu: https://uifs.zrc-sazu.si/sites/default/files/gisela_suklje_0.pdf

 
		 
						 
		 
		