Foto galerija
Štefan Šubic, podobar in slikar, je bil rojen v Hotovlji št. 4 v Poljanski dolini kmetu, mlinarju in podobarju Pavlu starejšem in Mariji rojeni Demšar, umrl 1884 v Poljanah za rakom v grlu (Fr. Mesesnel 135), za jetiko (mrl. matice). Po osnovni šoli v Poljanah se je učil podobarstva pri očetu, nato v Železnikih pri podobarju Janezu Groharju starejšem, slikarstva pa sam.
Obvladal je vsa podobarska opravila, razljarske in rezbarske tehnike, pozlatarstvo, slikanje na steklo. Nekaj let je vodil domačo delavnico, delal z bratoma – Janezom starejšim in Blažem, se po prvem zakonu 1840 – 1843 brez otrok drugič poročil (leta 1843) z Ano Kisovic, in imel 8 otrok. Na njenem domu (Poljane 39) si je uredil delavnico, leta 1859 pa je hišo precej povečal. Njegovi učenci: vseh 5 sinov, M. Bradaška (SBL I, 56), J. Grošelj, T. Klemenčič, I. Grohar (SBL I, 262–5).
Šubičeva delavnica združuje različne stile in vplive: baročni univerzalizem (izdelovanje celotne opreme za cerkve) in novo vzvišeno nazarensko idealistično pojmovanje slikarskega ustvarjanja (gl. delo za domačo ž. c. – klopi, spovednice, oltarne podobe in delo te delavnice ali sinov, ki so se vplivom domače delavnice odmikali, a nikoli pretrgali z njo vezi). Pri slikanju nabožnih podob je Štefan Šubic rad uporabljal tuje predloge (zlasti Schnorr, Biblija; Führich, križev pot); posegel je tudi na področje posvetnega slikarstva (portret škofa A. A. Wolfa 1847).
Zapuščina: nekaj v Poljanah (zdaj št. 70); Loški muzej v Škofji Loki; NM (čez 100 listov z osnutki, načrti za oltarje, prižnice, okvirje, omare, drugo opremo; za slike: perorisbe, lavirane risbe, akvareli). – Prim.: mat. knj. (ŠkALj); ZD 1854, 128; 1855, 196; 1864, 239; 1866, 46; 1871, 316; 1874, 212; 1876, 20, 382; 1877, 259; 1878, 139, 332; 1884, 192, 258;1895, 184; LZ 1884, 440–1; Sn 1884, 207; 1886, 225; SN 1884, št. 134.
Štefan Šubic je delal v 70 krajih: oltarne podobe: Zgornje Gorje 1854, Magdalenska gora na Dol. 1860, stolnica v Celovcu 1864, Podcerkev 1866, Sred. Gameljne 1869, Stopiče 1876, Škrilje 1880, Tupaliče 1882, Šenčur pri Kranju 1884 (Brezmadežno končal Janez ml.); oltarje: 3 v ž. c. Poljane 1849–53; glavne: c. sv. Vida, Lučine 1854; p. c. sv. Tomaža, Zg. Bitnje 1853; s kipi (Pietà, sv. Magdalena, Veronika, Žalostna Mati Božja; prižnica s slikami), Brezje v Poljanski dolini, vse 1862; ž. c. sv. Tilna 1871; sev. stranski, p. c. sv. Tomaža, Brode v Poljanski dolini 1862; skupina sv. Vida v glavnem oltarju, prižnico, več slik, ž. c. Preserje 1867–8; freske (sam ali s pomočniki): vsa notranjščina p. c. sv. Fr. Ksaverija, Železniki 1857; Zdenska vas na Dolenjskem 1860; prezbiterij in kapele (s sinom Janezom), Križna gora pri Ložu 1869; prezbiterij, Brezje v Poljanski dolini 1871; veliki oltar p. c. sv. Roka, Lož na Notranjskem, ter strop in stene, Stari trg pri Ložu 1872; 2 stranska oltarja na steno, Ostrožno brdo pri Suhorju, b. l. – Prenavljal: južni stranski oltar, Brode v Poljanski dolini 1862; veliki oltar, Podcerkev 1869; table križ. pota, prižnico, krstni kamen, ž. c. Čemšenik 1876. Pod opravljenim delo se je rad podpisoval.
J. Dolenc: O ljudskih umetnikih v Selški in Poljanski dolini, Slovenski etnograf 3/4 (1951) str. 184-188
Slovenski biografski leksikon, 11. zv. Stele – Švikaršič,Ljubljana 1971
Morda vas zanimajo tudi
URBAS, Janko
