Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠUBIC, Ivan

Portret - Ivan ŠUBIC
Ivan_Šubic - Vir: Wikipedija

Foto galerija

Rojen:
12. oktobra 1856, Poljane nad Škofjo Loko
Umrl:
12. marca 1924, Ljubljana
Rodbina:
Šubic, rodbina
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Rodil se je kot edinec slikarju Janezu starejšemu “loškemu”, ki je imel podobarsko delavnico v Škofji Loki na Studencu 7 in materi Jeri, rojeni Kisovec. Rod Šubicev je po številu likovnih ustvarjalcev verjetno najštevilnejša rodbina na Slovenskem. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki, gimnazijo pa v Ljubljani. Po maturi leta 1875 je študiral naravoslovje, matematiko in fiziko na dunajski univerzi.

Leta 1881 je opravil profesorski izpit ter začel poučevati na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani. Leto kasneje je postal nadomestni profesor na ljubljanski tehniški in naravoslovni srednji šoli in ljubljanski gimnaziji. 1888 je dobil dopust za študijsko izpopolnitev na Tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju in Umetnostni akademiji. Po vrnitvi je postal učitelj in vodja dveh novo ustanovljenih strokovnih šol – za umetno vezenje in šivanje čipk ter lesno industrijo v Ljubljani. Bili sta brez urejenih prostorov, opreme in učnih načrtov, vendar sta se pod njegovim vodstvom obe kmalu razvili v spodobno urejena zavoda. Na lesarski šoli je Šubic 1892 uvedel javno nedeljsko risarsko šolo za moške, ki je med obrtniki in mojstri požela takšno zanimanje, da so morali odpreti še dva vzporedna oddelka. Leta 1894 se je šola preimenovala v Strokovno šolo za obdelovanje lesa ali v uradnih dopisih tudi Šolo za lesno obrt. Na Šubičevo pobudo so ustanovili oddelek za figuralno plastiko za domače izobraževanje bodočih slovenskih cerkvenih podobarjev. 1895 so otvorili oddelek za pletenje košaric in vrbarstvo. Narodno zavedni ravnatelj Ivan Šubic se je zavzemal za to, da je bil na obeh šolah slovenski učni jezik. 1901 sta se obe šoli administrativno združili v en zavod pod skupnim imenom Cesarsko kraljeva umetno – obrtna strokovna šola. Učni program obeh šol je bil zahteven. Predmetnik “moškega dela” je bil sestavljen iz stavbnega in pohištvenega mizarstva, strugarstva, rezbarstva, kiparstva, pletarstva. Šolski del za umetno vezenje in čipkarstvo je obsegal šivanje čipk in klekljanje ter risarski pouk za obe smeri. Leta 1809 so uvedli strokovni tečaj za izobrazbo učiteljev na obrtnih in nadaljevalnih šolah. 1917 sta bila ustanovljena dva višja oddelka za Stavbno strokovno šolo in Višjo obrtno šolo mehansko tehniške smeri, zaradi vztrajne prizadevnosti Šubica, pa so dobili skupne prostore z delavnicami na Aškerčevi cesti. Po ustanovitvi kraljevine S.H.S. se je šola preimenovala v Državno obrtno šolo. V njej je gostovala tudi Tehnična fakulteta ljubljanske univerze. Leta 1920 se je preimenovala v Tehnično srednjo šolo, ki so ji dodali keramiški oddelek, oddelek za graverstvo in zlatarstvo ter izdelovanje oblek. Ivan Šubic je (p)ostal njen direktor. Po drugi svetovni vojni se je imenovala Šola za umetno obrt, danes pa je Šola za oblikovanje. Do leta 1914 je bila edina javno priznana šola, ki je dala dijakom poleg likovne vzgoje tudi poklic ali je bila prvi korak k kasnejšemu izpopolnjevanju na likovnih akademijah ter drugih umetniških šolah tudi v tujini.

Ivan Šubic je deloval tudi na drugih področjih. Risal je načrte in skice, kot na primer za železno streho nunskega samostana v Škofji Loki, za umetno vezenje čipk in za del Narodnega doma v Ljubljani. Bil je deželni poslanec za Kranj in Škofjo Loko, podpredsednik “Društva za krščansko umetnost v Ljubljani”. 17 let je bil konservator pri Osrednji komisiji za varstvo umetniških in zgodovinskih spomenikov. Ima zasluge pri gradnji ljubljanskega vodovoda in elektrarne ter pri izsuševanju Ljubljanskega barja. Napisal je tudi pionirsko delo s strokovnega področja in bil profesor fizike na realki v Ljubljani.

I. Šubic: Barve in njih uporaba v ornamentih, Letopis matice slovenske, 1889, str. 210-250

 

Slovenski biografski leksikon, 11. zvezek, uredil Alfonz Gspan. Ljubljana 1971, str. 706—707 in Jožef Reisner, Doba od 1888 do 1938, Ivan Šubic. Spominska knjiga 1888—1938, ob 50-letnici izdala Državna tehnična srednja šola v Ljubljani 1938, Str. 44 do 58.

Avtor/-ica gesla: Lea Berg, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 12. 6. 2023 | Zadnja sprememba: 12. 6. 2023
Lea Berg. ŠUBIC, Ivan. (1856-1924). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 25. 10. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/subic-ivan/
Prijavi napako