Napredno iskanje
sl
en hu it sl

ŠTRUKELJ, Alfonz

Portret - Alfonz ŠTRUKELJ
Rojen:
2. julij 1894, Tolmin
Umrl:
15. april 1984, Tolmin
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

V Tolminu je dokončal osnovno šolo in učiteljsko pripravnico, nato pa je študij nadaljeval v Gorici; doštudiral je na tamkajšnjem učiteljišču. Med leti 1914 in 1918 je bil kot avstrijski vojak vpoklican v vojsko. Po vojni je opravil učiteljsko maturo v Tolminu. Svojo poklicno pot učitelja je začel v Jagrščah, kjer je poleg poučevanja skrivaj vodil pevski zbor, režiral igre ter ustanovil prosvetno društvo. Ker je s pritihotapljenimi knjigami iz Jugoslavije oskrboval knjižnico, so ga fašistične oblasti odpustile. V sodelovanju z zavednim šebreljskim županom, ki mu je nudil hrano ter stanovanje, je kasneje uredil knjižnico v Šebreljah. Leta 1926 se je zaposlil pri Kmetijski zadrugi na Reki pri Cerknem, v okviru katere je skupaj z Dominikom Kacinom razdeljeval knjige in abecednike ter krepil odpor proti fašistični oblasti. Fašisti so zadrugo zaradi protifašistične dejavnosti kmalu onemogočili, zato se je Štukelj zaposlil pri Kmetijski zadrugi v Hudajužni. Tudi tam je skrivaj deloval v dobro slovenskega naroda: skrivaj je učil petje, sodeloval pa je tudi v protifašistični organizaciji TIGR kot vezni člen v Baški grapi. Skupaj s somišljeniki se je sestajal v gostilni Panjtar. Leta 1927 je Štrukelj skupaj s okoli tridesetimi somišljeniki razpel slovensko zastavo nad cesto v Hudajužni. Ker ga je fašistična policija opazovala, je leto kasneje zbežal v Jugoslavijo. Zaposlil se je pri upravi mestne policije v Mariboru, kjer je pomagal primorskim ubežnikom. Leta 1942 se je vrnil v Tolmin, kjer se je zaposlil v uradu za prehrano tolminske občine. Ker je sodeloval z Osvobodilno fronto, so ga Nemci leta 1944 za kratek čas zaprli, nato pa izpustili in izgnali iz Tolmina. Tri mesece je bival v okolici Vidma ter bil neprestano v povezavi z Osvobodilno fronto. Leto kasneje se je vrnil, se zaposlil v Volčah kot učitelj ter obnovil tamburaški zbor.

Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije mu je za zasluge pri spodbujanju kulturnega življenja podelila odličje Svoboda. Predsednik SFRJ mu je podelil medaljo za zasluge za narod, odlikoval ga je tudi z redom republike ter mu nadel bronasti venec. Ob 40-letnici Osvobodilne fronte, mu je predsedstvo SZDL podelilo spominsko značko OF slovenskega naroda.

Viri in literatura

Primorski slovenski biografski leksikon, 15. snopič, Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1989, str. 597-598

Avtor/-ica gesla: Miha Vehar, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Datum prvega vnosa: 9. 10. 2012 | Zadnja sprememba: 5. 3. 2021
Miha Vehar. ŠTRUKELJ, Alfonz. (1894-1984). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/strukelj-alfonz/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 15. 12. 2019

LOVŠIN, Vinko

6. januar 1895–17. marec 1953
Kot župnik je najdlje deloval v Litiji, kjer je bil pobudnik Prosvetnega društva. Po vojni je emigriral v Argentino.
Datum vnosa: 6. 8. 2013

ČRNOLOGAR, Ladislav

31. oktober 1935–2. avgust 2020
Ladislav Črnologar je jeseniški pisatelj, znan tudi po sistematičnem ukvarjanju z miniaturkami.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

STOVIČEK, Vladimir

26. junij 1896–12. december 1989
R. 26. jun. 1896 (brat Jaroslava S.) v Boštanju pri Sevnici, u. 12. dec. 1989 v Krškem. Osnovno šolo je obiskoval v Leskovcu, meščansko šolo pa v ...