STRMŠEK, Vekoslav

Rodil se je v preprosti kmečki družini ob vznožju Pohorja v vasi Dogoše pri Hočah, mladost pa je preživel v bližnji vasi Bohovi, kamor se je družina preselila kmalu po njegovem rojstvu. Osnovno šolo je obiskoval v Hočah, leta 1878 pa ga je oče zaradi nadarjenosti vpisal v pripravnico in na učiteljišče v Maribor. V času narodnega prebujanja je vodil skrivno dijaško društvo Zborček, ki so ga ustanovili dijaki učiteljišča, da bi se posvetili maternemu jeziku in gojili narodno zavest med slovensko mladino v ponemčenem Mariboru. Prirejali so strokovna predavanja, se posvečali slovenskemu slovstvu ter praznovali obletnice slovenskih literarnih ustvarjalcev. Nasprotniki so ga ovadili, temu pa so sledile stroge preiskave s strani šolske oblasti. Posledice njegovega narodno usmerjenega delovanja v času šolanja je občutil že ob prvi zaposlitvi na Ponikvi leta 1883. Deželni šolski svet je zahteval strog nadzor nad učiteljem Strmškom, vendar se je v času učiteljevanja na Ponikvi priljubil tako učencem kot staršem in domačinom. 

Leta 1884 je pričel poučevati na Kristan Vrhu, takrat imenovanem Sv. Peter na Medvedovem selu. S Ponikve je najprej občasno odhajal nadomeščat bolnega učitelja in šoli leta 1885 priboril dvorazrednico. Leta 1889 je tam zasedel mesto nadučitelja in si s svojo izvoljenko ustvaril srečno življenje v krogu družine, hvaležnih občanov in urejenih šolskih razmer. Zvestobo in prijateljstvo je gojil tudi med svojimi kolegi učitelji iz domačega šolskega okraja. Šolo je uredil po lastnih nazorih ljudske šole na deželi ter se trudil, da bi šolanje pripomoglo revnemu kmečkemu prebivalstvu do lepše prihodnosti in napredka. V dvajsetletni dobi poučevanja na Kristan Vrhu, ki jo je prekinila njegova prezgodnja smrt, je bil vzoren učitelj. 

Boril se je za pravice učiteljev na slovenskem Štajerskem ter si prizadeval njihovo združenje v enotno organizacijo Zvezo spodnještajerskih učiteljskih društev, ki naj bi povezovala slovenske učitelje. Mnogokrat je poudarjal: »Ne bodimo učitelji samo otrokom, ampak tudi narodu samemu!« Posebno skrb je posvečal Učiteljskemu društvu šmarsko-rogaškega okraja, ki ga je vodil sedemnajst let. Bil je upravni odbornik Zveze slovenskih učiteljskih društev in Slovenske šolske matice. Oddaljenost Kristan Vrha mu ni preprečevala, da se ne bi udeležil prav vsake seje in zborovanja. Objavljal je svoje strokovne članke v Domovini, Zvončku in Učiteljskemu tovarišu.

V prostem času je na svojem posestvu na Polenci obdeloval zemljo in skrbel za živino. Bil je vešč kmetovalec in dober gospodar. Zadnja leta življenja je še posebej proučeval položaj kmeta v družbi, vendar mu je številne načrte preprečila zahrbtna bolezen in prezgodnja smrt. Vekoslav Strmšek ni poznal ponižujoče skromnosti takratnih učiteljev. Ponosen na svoj stan je z dvignjeno glavo korakal skozi svoje življenje. Za zasluge na področju šolstva mu je po njegovi smrti leta 1908 Učiteljsko društvo šmarsko-rogaškega okraja postavilo spominsko ploščo na šolskem poslopju v Kristan Vrhu.