STRITAR, Albin

Rodil se je na Ptuju, kjer je njegov oče Albin Stritar med letoma 1921 in 1926 poučeval na gimnaziji. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani (1931‒1935), nato pa šolanje nadaljeval na I. državni gimnaziji v Ljubljani (1935−1937) in na Ptuju (1937−1939). Leta 1941 se je priključil Osvobodilni fronti, v letih 1943‒1945 je sodeloval v narodnoosvobodilni vojski. 8. razred gimnazije in maturo je kot borec opravil v Črnomlju. Po vojni je šel študirat na Kmetijsko-gozdarsko fakulteto v Zagreb, kjer je diplomiral iz agronomije (1950). Leta 1970 je doktoriral na Agronomski fakulteti v Zagrebu na temo Neke sistematske jedinice tala na fluvioglacijalnim šljuncima i konglomeratima Gorenjske.

Služboval je kot oskrbnik posestva Pšata – Mengeš (1950‒1951), strokovni referent na posestvu Jesenkovo za področje Ljubljanskega barja (1951‒1952) ter kot vodja pedološke službe in oddelka za prehrano rastlin na Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani (1952‒1960). Svojo pedagoško pot je začel na Srednji gozdarski šoli v Postojni (1954‒1962) in nadaljeval na višji agronomski šoli v Mariboru (1960‒1961). Leta 1960 se je zaposlil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer je bil imenovan za rednega profesorja pedologije ter rabe in varstva tal (1980). Bil je mentor številnim diplomantom agronomije.

Ob pedagoškem delu se je ukvarjal z obsežnim raziskovalnim delom, ki zajema problematiko urejanja in izrabe ruralnega prostora ter določanje posameznih tipov tal. Vodil je pedološko kartiranje precejšnjega dela Slovenije in se ukvarjal z agromelioracijami steljniških tal ter sodeloval tudi pri arheoloških raziskavah. Izdelal je pedološko metodo za ugotavljanje nahajališč koliščarjev na Ljubljanskem barju. Razvijal je aplikativno pedologijo za potrebe kmetijskega prostorskega planiranja, metodologije za inventarizacijo kmetijskega prostora in kategorizacijo zemljišč ter fotointerpretacijo zračnih posnetkov za potrebe pedološkega raziskovanja in ugotavljanja zemljiških kategorij. Na področju varstva okolja je opozarjal zlasti na varovanje podtalnice.

Njegova bibliografija obsega več kot 120 del. Je avtor številnih učbenikov pedologije ter rabe in varstva tal. Članke in razprave je objavljal v znanstvenih in strokovnih revijah ter časopisih. V soavtorstvu je izdelal 34 pedoloških kart s kategorizacijo zemljišč za potrebe prostorskih planov občin v Sloveniji z zahtevo, da se v prostorske načrte vključujejo ekološki parametri in pri tem varujejo kakovostna kmetijska zemljišča. S prispevki je sodeloval na številnih kongresih in posvetovanjih.

Bil je predsednik Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov (1959‒1960), podpredsednik Jugoslovanskega društva za proučevanje tal (1960‒1962) in predsednik sekcije tehnologije tal (1962‒1967) ter član kmetijskega odbora Ljudske tehnike in Jugoslovanskega pedološkega društva. Od leta 1960 je bil urednik kmetijskih oddaj pri RTV Slovenija.