ŠTOKA, Boris

Rodil se je v kmečki družini na Krasu, očetu Jožefu in materi Mariji (rojena Milič iz Zagradca pri Zgoniku, Trst), kot tretji otrok, za Almo in Srečkom. Po končani materni šoli je z dvanajstimi leti odšel, na željo matere, v Malo semenišče v Pazin, kjer je bil sošolec z rojakom in duhovnikom Bojanom Ravbarjem, koprskim škofom Metodom Pirihom in duhovnikom Francem Prelcem.

Po končani maturi, ki jo je uveljavljal v Zagrebu, se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1964 diplomiral. Sprva se je zaposlil na sežanski občini, leta 1969 pa je odprl odvetniško prakso v Postojni, kjer je deloval do leta 1972, ko se je z družino preselil, sprva v Lucijo (delal kot komercialist v hotelu Metropol v Portorožu), leta 1974 v Koper, ko je bil imenovan za sodnika na kazenskem področju na koprskem sodišču. Leta 1980 je zapustil sodišče in odprl odvetniško prakso v Kopru in na Rakeku, kjer je deloval do leta 1998, ko se je zaradi bolezni tudi upokojil.

Čeprav je bil pravnik, mu je delo z zemljo nudilo največjo veselje in sproščenost. V Žusterni pri Kopru je gojil večji nasad vrtnic, na sončnem in sušnem Kolombanu nad Ankaranom je zasadil vinograd, kjer je pridobival starano vino, za sladokusce, modri pinot. Na rodnem Krasu je skrbel za družinsko hišo v Dutovljah, kjer je prideloval tudi odlični teran.

V zakonu z Normo (rojeno Furlan) so se jima rodili štirje otroci, Tea, Borut, Peter, Sara ter vnuk Leonard.