Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠTOK, Jože (Korotan)

Portret - Jože (Korotan) ŠTOK
Jože (Korotan) Štok

Foto galerija

Rojen:
17. februarja 1924, Tenetiše (Litija)
Umrl:
24. julija 2011, Ljubljana
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Med leti 1930–1938 je obiskoval osnovno šolo v Litiji. Leta 1940 je končal kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu.

Avgusta 1941 se je vključil v narodno osvobodilno gibanje. 10. januarja 1943 je odšel v partizane. Bil je borec zasavskega bataljona, član litijske terenske patrulje, zaščitnega bataljona GŠ NOV, POS in Šlandrove brigade. Januarja 1944 je bil vojni referent okrožne VOS za Revirje, od februarja član patrulje VOS za Revirje, od konca aprila komandant revirskih čet VOS, od 24. junija namestnik komandanta štajerskega bataljona Vojske državne varnosti. Od začetka septembra 1944 do konca oktobra je bil v šoli Vojske državne varnosti v Gradacu v Beli krajini, novembra in decembra v politični šoli CK KPS na Kočevskem Rogu. 14. decembra 1944 do konca vojne je bil namestnik komandanta I. brigade Vojske državne varnosti. Med NOB je bil 4-krat ranjen. Dosegel je čin kapetana.

Po osvoboditvi je do oktobra 1948 opravljal razne dolžnosti v JLA, nato je bil aktiven častnik. Od maja 1956 je bil rezervni major v oddelku za narodno obrambo pri predsedniku vlade SRS v Ljubljani.

Od leta 1950 je pisal spominske sestavke o NOV v dnevno časopisje, revije, mladinske revije. Leta 2004 je prejel prvo nagrado na natečaju revije Apokalipsa za najboljši haiku[1] (Mednarodnem haiku festivalu v Ljubljani leta 2005).

Nagrajena pesem govori o poti:

Zvečer sem našel

najlepšo pot na goro

ob žgolenju ptic

Vir: Štok, Jože. Svitanje, 2011, str. 11.

 

Dela

 Skozi ognjene nevihte je udarjala jeklena pest, 1953

 Zbornik fotografskih dokumentov o razvoju in delovanju VOS OF Slovenije 1941-1944, 1984

Svitanje : čistopis zbirke pesmi haiku / Jože Štok (poezija), 2011

Nagrade

1980 – red dela z rdečo zastavo (odlikovanje SFRJ za izredne zasluge na področju političnega, vojaškega in družbenega delovanja)

2004 – prva nagrada na natečaju revije Apokalipsa za najboljši haiku[1] (Mednarodnem haiku festivalu v Ljubljani leta 2005)

[1] Haiku – Haiku (japonsko 俳句) je trivrstična japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pet zlogov, drugi sedem.

Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve.

Haiku je tematsko svoboden, zelo pogosto pa vsebuje besedo, ki se navezuje na določen letni čas. Taka beseda lahko označuje rastlino ali žival, naravni pojav, človeško dejavnost ali slovesnost. Cvetovi češnje nakazujejo pomlad, lilije poletje, krizanteme jesen in repa zimo.

Vir: Wikipedija

Viri in literatura

Arhiv Knjižnice Litija

Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja.

Avtor/-ica gesla: Knjižnica Litija, Knjižnica Litija
Datum prvega vnosa: 18. 12. 2011 | Zadnja sprememba: 17. 9. 2024
. ŠTOK, Jože (Korotan). (1924-2011). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 12. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stok-joze-korotan/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 5. 12. 2014

BREJC, Bogomir - Mirko

17. januarja 1908–6. julija 1985
Kot učitelj in ravnatelj je deloval v Tržiču. Režiral amaterske gledališke in operetne predstave na tržiškem odru in vodil večerne šole.
Datum vnosa: 7. 9. 2020

HARB, Darja

Darja Harb je Ptujčanka, ki je dejavna na področju ekonomije in šolstva.
Datum vnosa: 26. 1. 2013

BUDAL, Andrej

31. oktobra 1889–7. junija 1972
Rodil se je očetu Josipu in materi Frančiški. Po osnovni šoli v Štandrežu in Gorici je obiskoval klasično gimnazijo v Gorici, potem pa leta 1909 od...