Stojan BATIČ

Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v Trbovljah. Otroštvo je preživel na trboveljski Opekarni, kjer je tudi prvič prijel v roke glino in začel s poskusnim modeliranjem – tovrstnim težnjam in hotenjem se ni mogel izogniti niti med služenjem vojaščine, ko je med vojaškimi pohodi nenehno grebel po zemlji, prsti in jo spreminjal v smiselne oblike, ji vdihoval novi pomen. Še v času druge svetovne vojne in med služenjem vojaškega roka se je vpisal na takrat ustanovljeno Likovno akademijo v Ljubljani, kjer je leta 1949 tudi diplomiral. Ne le da je bil med prvimi študenti akademije, pomagal je tudi pri njeni ustanovitvi. Leta 1951 je na ljubljanski Likovni akademiji opravil tudi specializacijo iz kiparstva. Izpopolnjeval se je v Parizu, pri kiparju Ossipu Zadkinu, kamor je odšel kot prvi štipendist slovenskih korenin po 2. svetovni vojni.

Leta 1960 je dobil Prešernovo nagrado (za kiparski ciklus »Rudarji«), od leta 1998 pa je tudi častni občan Občine Trbovlje.

Njegova dela so postavljena na javnih površinah v Ljubljani, Trbovljah, Velenju ter na t.i. »Batičevi magistrali« (od Zasavja do Raven in Črne). Ustvaril je 37 spomenikov, 21 parkovnih plastik, opremil več kot 53 poslovnih stavb ter prekooceanskih ladij, naredil več kot 250 skulptur male plastike, oblikoval obsežno portretno zbirko za zasebne naročnike in za javne postavitve doprsnih portretov slavnih Slovencev in narodnih herojev ter portrete za nagrobne spomenike. V Sloveniji in na tujem je razstavljal v okviru 38 samostojnih ter 86 skupinskih razstav.