Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

STERNAD, Friderik

Friderik Sternad. Vir: Arhiv Knjižnice Šmarje pri Jelšah

Foto galerija

Rojen:
7. julij 1890, Benedikt v Slovenskih goricah, Slovenija
Umrl:
18. februar 1990, Podčetrtek, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Svoje temeljno duhovno poslanstvo je Friderik Sternad združeval z izrednim zanimanjem za naravoslovje, predvsem za geologijo. Preučil je vse vrste kamnin, ki se nahajajo v Obsotelju in na Kozjanskem ter iz njih ustvaril bogato zbirko. Kraju, ki ga je z leti vzljubil kot svoj dom, je želel napredek v razvoju, zato je iskal številne možnosti v njegovih naravnih lepotah in danostih. Z odkrivanjem vrelcev in zdravilnega učinka vode je odločilno vplival na razvoj »atomskih toplic«, ki so bile v pomoč bolnim ljudem ter pomenile gospodarski napredek kraja.

Friderik Sternad se je rodil v revni kmečki družini in kot deveti otrok kmalu ostal brez matere. Osnovno šolo je obiskoval z vedoželjnostjo ter se odločil šolanje nadaljevati v bogoslužju. Sveto Novo mašo je daroval 15. avgusta 1914 pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno je zbolel za sušico in se zaradi bolehanja začasno upokojil. Ko je že popolnoma obležal, ga je skrbno negovanje sester usmiljenk v slovenjegraški bolnišnici vendarle pozdravilo. Ponovno je lahko nastopil delo duhovnika. Nekaj časa je služboval na Ptujskem polju in v Šmartnem ob Paki, leta 1935 pa je pričel svojo duhovniško in življenjsko pot v Podčetrtku. Kot duhovnik je mlade farane učil spoštovanja maternega jezika in ljubezen do njega širil tudi med starejše. Drugo svetovno vojno je preživel na Hrvaški, kamor so ga Nemci že na začetku vojne izgnali skupaj z drugimi slovenskimi duhovniki. Po petih letih izgnanstva se je vrnil v Podčetrtek ter od vojne popolnoma uničeno in izropano župnišče ponovno postavil na noge.

Takoj po prihodu v Podčetrtek leta 1935 se je Sternad pričel zanimati za toplo vodo v bližnji Harini Zlaki na Hrvaškem, ki je blagodejno vplivala na ljudi. Leta 1952 je dal vodo na analizo, ki je pokazala, da je topliška voda med najmočnejšimi radioaktivnimi toplicami na Hrvaškem in da je zdravilna. Zaradi vse večjega zanimanja za obisk tople mlake v Harinih Zlakah in nezainteresiranosti za razvoj kopališča na hrvaški strani, se je Turistično-olepševalno društvo, na pobudo Friderika Sternada, Franca Renierja in Jožeta Brileja, lotilo raziskovanja vrelcev na slovenski strani. Leta 1955 je Sternad od inženirja Antona Zdovca iz Ljubljane prejel preprost Geigerjev števec za ugotavljanje radioaktivnosti, s katerim je odkril, da so tudi vrelci na slovenski strani radioaktivni. Geologi so izvrtali vrtino z zdravilno vodo, ki je imela 35 stopinj. Turistično-olepševalno društvo Podčetrtek je leta 1966 otvorilo Atomske toplice z lesenim bazenom.  Friderik Sternad je popisoval izkušnje številnih obiskovalcev, ki so se zdravili v termalni vodi, krajevni zdravnik dr. Albert Homan pa je vodil evidenco delovanja zdravilne vode na različne bolezni. Nastal je seznam bolezni, ki jih je »atomska« voda učinkovito pozdravila: revmatizem, bolezni ožilja in kožne bolezni.

Priljubljen župnik Friderik Sternad, je v svojem duhovniškem življenju dosegel naziv zlatomašnika, kot upokojeni duhovnik tudi železomašnika. Umrl je v Podčetrtku v stotem letu. Za njegove zasluge pri osnovanju Atomskih toplic so mu občani Podčetrtka na župnišče postavili spominsko ploščo.

 

 

Lešnik, R. Zdravilišče Atomske toplice Podčetrtek. Podčetrtek: Zdravilišče, 1984.

Maček, J. Podčetrtek skozi stoletja.1. izdaja. Maribor: Založba Pivec, 2008.

Pertl, E. Atomske toplice Podčetrtek. V: Med Bočem in Bohorjem, 1984, str. 639-645.

Strašek, M. Terme Olimia skozi čas: 1966-2016. Podčetrtek: Terme Olimia, 2016.

Avtor/-ica gesla: Mateja Žagar, Knjižnica Šmarje pri Jelšah
Datum prvega vnosa: 2. 12. 2020 | Zadnja sprememba: 2. 12. 2020
Prijavi napako