ŠTEMPIHAR, Juri (Jurij)

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Leta 1909 je začel študirati pravo na Dunaju in promoviral leta 1914. Od novembra 1913 do marca 1915 je bil pravni pripravnik pri deželnem civilnem sodišču na Dunaju, pri okrajnem sodišču v Kranju in odvetniški kandidat pri očetu. V letih 1915–1918 je služil v avstroogrski vojski. Nato je bil ponovno odvetniški kandidat pri očetu in pri dr. Ernestu Kalanu v Celju do 1925. V Celju je bil v letih 1925–27 pripravnik upravnega sodišča za Slovenijo. V letih 1927–29 je bil okrajni sodnik v Preku (Dalmacija, Hrvaška) in nato dodeljen v pravni in zakonodajni odsek zakonodajnega oddelka ministrstva za pravosodje v Beogradu in za 2 meseca okrajni sodnik v Litiji. V letih 1930–32 je bil sodnik okrožnega sodišča v Celju, v letih 1932–36 v Ljubljani. Od decembra 1936 do maja 1945 je bil pri apelacijskem sodišču in vmes od februarja do novembra 1937 dodeljen Stolu sedmorice (odd. B) v Zagrebu. Od marca 1944 je bil na okrožnem sodišču v Ljubljani, stalni sodnik tega sodišča od oktobra 1945 do odhoda na fakulteto leta 1946.

Že kot sodnik je septembra 1941 postal privatni docent za civilno in mednarodno zasebno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Ob bolezni ter smrti Stanka Lapajneta je prevzel njegova predavanja. Leta 1946 je postal redni profesor in predaval oba predmeta do upokojitve septembra 1964. V času delovanja na pravni fakulteti je bil med vodilnimi strokovnjaki na področju civilnega, avtorskega in mednarodnega zasebnega prava. Pri študentih je bil priljubljen kot eden najboljših predavateljev. Poleg civilnega in mednarodnega zasebnega prava se je ukvarjal tudi z avtorskim pravom in s teh področij je napisal številna teoretična dela, ki dosegajo evropsko raven in se z njimi uvršča med slovenske pravne klasike.