Napredno iskanje
sl
en hu it sl
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠTEMPIHAR, Juri (Jurij)

ŠTEMPIHAR Juri (Jurij)
Foto: arhiv Pravne fakultete v Ljubljani

Foto galerija

Rojen:
21. aprila 1891, Kranj, Slovenija
Umrl:
24. septembra 1978, Kranj, Slovenija
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Leta 1909 je začel študirati pravo na Dunaju in promoviral leta 1914. Od novembra 1913 do marca 1915 je bil pravni pripravnik pri deželnem civilnem sodišču na Dunaju, pri okrajnem sodišču v Kranju in odvetniški kandidat pri očetu. V letih 1915–1918 je služil v avstroogrski vojski. Nato je bil ponovno odvetniški kandidat pri očetu in pri dr. Ernestu Kalanu v Celju do 1925. V Celju je bil v letih 1925–27 pripravnik upravnega sodišča za Slovenijo. V letih 1927–29 je bil okrajni sodnik v Preku (Dalmacija, Hrvaška) in nato dodeljen v pravni in zakonodajni odsek zakonodajnega oddelka ministrstva za pravosodje v Beogradu in za 2 meseca okrajni sodnik v Litiji. V letih 1930–32 je bil sodnik okrožnega sodišča v Celju, v letih 1932–36 v Ljubljani. Od decembra 1936 do maja 1945 je bil pri apelacijskem sodišču in vmes od februarja do novembra 1937 dodeljen Stolu sedmorice (odd. B) v Zagrebu. Od marca 1944 je bil na okrožnem sodišču v Ljubljani, stalni sodnik tega sodišča od oktobra 1945 do odhoda na fakulteto leta 1946.

Že kot sodnik je septembra 1941 postal privatni docent za civilno in mednarodno zasebno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Ob bolezni ter smrti Stanka Lapajneta je prevzel njegova predavanja. Leta 1946 je postal redni profesor in predaval oba predmeta do upokojitve septembra 1964. V času delovanja na pravni fakulteti je bil med vodilnimi strokovnjaki na področju civilnega, avtorskega in mednarodnega zasebnega prava. Pri študentih je bil priljubljen kot eden najboljših predavateljev. Poleg civilnega in mednarodnega zasebnega prava se je ukvarjal tudi z avtorskim pravom in s teh področij je napisal številna teoretična dela, ki dosegajo evropsko raven in se z njimi uvršča med slovenske pravne klasike.

Dela

Avtorsko pravo, 1960
Uvod v mednarodno zasebno pravo, 1953
Civilno pravo. Osnutek splošnega dela obveznosti, 1952
Civilno pravo. Osnutek splošnega dela, 1951
Zasebno pravo. Splošni del, 1944

Nagrade

Leta 1961 je prejel Kidričevo nagrado. Leta 1966 je bil odlikovan z redom dela z rdečo zastavo.

Viri in literatura

Osebnosti od M do Ž, Ljubljana 2008, str. 1140
J. Žontar: Profesor dr. Jurij Štempihar; Kranjski zbornik 2005, str. 405-412
M. Brus: Dr. Jurij Štempihar: Zasebno pravo, splošni del, Pravnik 2004, št. 4/6, str. 325-329
N. Borak: Borakovo branje : Juri Štempihar: Zasebno pravo, Finance nov. 2003, št. 218 (12.), str. 16
B. Sajovic: Dr. Jurij Štempihar in slovenska civilistika, Pravnik 1988, št. 8/10, str. 501-506
B. Sajovic: Dr. Juri Štempihar, Pravnik 1978, št. 4-6 str. 200
S. Cigoj: Jubilej univ. prof. dr. Jurija Štempiharja : (75-letnica rojstva), Zbornik znanstvenih razprav 1966, str. 5-16

Avtor/-ica gesla: Miran Lola Božič, Mestna knjižnica Kranj
Datum prvega vnosa: 16. 2. 2011 | Zadnja sprememba: 17. 4. 2020
Miran Lola Božič. ŠTEMPIHAR, Juri (Jurij). (1891-1978). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 9. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stempihar-juri-jurij/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 4. 12. 2014

KOPRIVNIKAR, Boris

Bil je začetnik uporabe prilagojene računalniške opreme za slepe in slabovidne ter soavtor standarda računalniške Braillove pisave.
Datum vnosa: 15. 12. 2019

PETERLIN, Majda

21. julija 1925–10. novembra 1985
V slovensko književnost se je zapisala kot partizanska pesnica, po vojni pa kot mladinska pisateljica. Manj znana je njena osebnoizpovedna lirika.
Datum vnosa: 30. 7. 2019

KOSOVEL, Ivan

19. decembra 1952–20. oktobra 2000
Rodil se je v Ljubljani, kjer je po končani srednji šoli vpisal študij filozofije in sociologije na Filozofski fakulteti in diplomiral leta 1976. Ž...