Foto galerija
Stemberg se je rodil leta 1613 v ugledni družini v mestu Reka, ki je tedaj spadalo pod puljsko škofijo. Dosegel je bakalavreat iz teologije, bil leta 1642 posvečen v duhovnika in tega leta postal kanonik ljubljanskega stolnega kapitlja. Imenovan je bil tudi za papeškega protonotarja.
Kot kanonik je bil Stemberg v letih 1647–1650 nastavljen za župnika na Igu, nato pa je postal prošt stolnega kapitlja v Ljubljani in po tradiciji radovljiški župnik. Leta 1653 je dal po zgledu z Dunaja postaviti kapelice s postajami križevega pota in kapelo božjega groba ob cerkvi sv. Štefana v Štepanji vasi pri Ljubljani. Ta sakralna arhitektura je spodbudila izgradnjo novih posnetkov, tudi božjega groba z Mordaxovim mavzolejem na Grmu nad Novim mestom. Ker je bil Stemberg še zavzet častilec Roženvenske Matere božje, je tako kot za ustanovo božjega groba tudi za to pobožnost ustanovil beneficij v Ljubljani.
V letu 1653 je postal prošt kolegiatnega kapitlja v Novem mestu in posledično arhidiakon za Dolenjsko, kjer je imel kapitelj veliko župnij. Dejavno se je zavzemal za izboljšanje duhovnih in upravnih razmer v avstrijskem delu oglejskega patriarhata, kar je vključevalo zlasti obuditev prizadevanj za ustanovitev pomožne škofije oglejskega patriarhata v Novem mestu. Potegoval se je tudi za pridobitev pontifikalnih insignij in s tem povezanih pristojnosti. Čeprav prošt v svojih prizadevanjih ni bi ravno uspešen, se je do konca življenja trudil za vsestransko uveljavitev kolegiatnega kapitlja in za svojega naslednika prošta Germanika grofa Thurna Valsassina pridobil mitro in škofovsko palico. Sicer pa je prišel kot arhidiakon v dolgotrajni spor s Stiško opatijo glede duhovnih pristojnosti nad samostanskimi župnijami, podobno kot je prišlo do trenj z ljubljanskim škofom, ko je bil Stemberg še stolni prošt v Ljubljani.
Kot novomeški prošt je odločno sledil prizadevanjem svojega predhodnika Mihaela Kumarja pl. Kumberga za naselitev kapucinov v Novem mestu, ki so sicer v Stembergerjevem času redno pridigali v kapiteljski cerkvi. Temeljni kamen za njihov samostan je Stemberg svečano ob podpori okoliškega plemstva in meščanov blagoslovil leta 1658.
Prošta Stemberga so leta 1666 z nagrobnim zapisom znamenitega kanonika Matije Kastelca pokopali v kapiteljski cerkvi v Novem mestu.
Baraga, F. Kapiteljski arhiv Novo mesto: regesti listin in popisov gradiva. Ljubljana: Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1995, str. 22, 173. Acta ecclesiastica Sloveniae, (Knj. 17).
Baraga, F. Župnija Ig in njeni duhovniki. V: Župnija sv. Martina na Igu: ob 300-letnici župnijske cerkve, Salve, 2011, str. 110.
Benedik, M.: Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih: Nekdanja Štajerska kapucinska provinca. Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, 1994, str. 34, 47–49, 94, 303, 304, 400, 600, 602–604 in 610. Acta ecclesiastica Sloveniae (Knj. 16)
Benedik, M. Kapucini v Novem mestu. Zgodovinski časopis, 1994, let. 48, št. 2, str. 195–216.
Dolinar, F. M. Prošti novomeškega kapitlja: 1493–1993. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto in Dolenjska založba, 1993, str. 63–67.
Dolinar, F. M. Kapitelj v zgodovini Cerkve na Slovenskem. V: Dolenjski zbornik 1996: 500 let Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, 1997, str. 9–18.
Dolinar, F. M. et al. Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu. Novo mesto: Dolenjski muzej 1993, str. 84.
Hierarchia catholica medii et recentioris aevi, volumen quartum: A pontificatu Clementis pp. VIII (1592) usque ad pontificatum Alexandri pp. VII (1667), Monasterii MCMXXXV, str. 380. (citirano 18. februarja 2025). Dostopno na naslovu: https://archive.org/details/hierarchiacathol04eubeuoft/page/n6/mode/1up?view=theater&q=Deput.+suffr.+Labacen.%09
Južnič, S. Galilei pri nas. Zgodovina za vse, 2015, let. 22, št. 2, str. 21–23, 25 in 27.
Lavrič, A. Stembergov poskus ustanovitve škofije v Novem mestu. V: Dolenjski zbornik 1996: 500 let Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, 1997, str. 79–87.
Mlinarič, J. J. V. Valvasor o Novem mestu. Dolenjski list, 10. 11. 1966, let. 17, št. 44, str. 20.
Mlinarič, J. Stiška opatija: 1136–1784. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto, Dolenjska založba, 1995, str. 569, 587, 596, 598, 653 in 838.
Steklasa, I. Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem. Šentrupert: Turistično društvo, 2003, str. 84 in 90.
Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani: 1707. Ljubljana: Stolna župnija sv. Nikolaja in Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti, Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2008, str. 88 in 93.
Škofija Novo mesto: onim pri Bogu, sebi in zanamcem, Ljubljana: Družina, 2006, str. 136.
Vrhovec, I. Zgodovina Novega mesta. Ljubljana: Matica slovenska, 1891, str. 19, 28 in 227–229.
Morda vas zanimajo tudi
KOZINC roj. Skomina, Darinka
LENARŠIČ, Mirko
