ŠTEKLIČ, Franc

Rojen je bil v delavski družini v Leskovcu, vasi v bližini Celja, očetu Francu Štekliču in materi Katarini, roj. Oprešnik. Očeta, tovarniškega delavca, je že zgodaj izgubil, saj je kot vojak celjskega 87. pehotnega polka avstro-ogrske vojske padel v 1. svetovni vojni.

V Celju je zaključil meščansko šolo in se nato zaposlil v Westnovi tovarni emajlirane posode. Tam je leta 1936 zaradi sodelovanja v stavki – bil je med njenimi organizatorji – izgubil delo. Kasneje je zaposlitev našel v Cinkarni Celje, kjer je opravljal tudi vlogo delavskega zaupnika.

Leta 1938 (po drugih podatkih pa že prej) je postal član takrat ilegalne Komunistične partije Slovenije (KPS). Politično je deloval v Škofji vasi in okolici, pri čemer je bil povezan zlasti s Petrom Stantetom in Milanom Kožuhom. Zaradi širjenja komunističnih idej je bil več mesecev zaprt.

Na začetku 2. svetovne vojne se je med prvimi dejavno vključil v odpor proti nemškemu okupatorju. Zaradi tega je bil julija 1942 aretiran in poslan v zapor na gradu Borl. Avgusta je bil od tam pripeljan nazaj v Celje, domnevno z namenom, da bi ga usmrtili kot talca. Po posredovanju znancev je bil iz Celja vrnjen na Borl, nato pa je bil od tam izpuščen. Spomladi 1943 se je pridružil partizanom, avgusta 1944 pa je odšel v ilegalo. Jeseni 1944 je postal sekretar okrajnega odbora (OO) OF Celje – okolica. Deloval je na terenu med Dramljami, Škofjo vasjo in Šmartnim v Rožni dolini. Poleg zbiranja sanitetnega in drugega materiala je bila aktivnost OO OF Celje – okolica usmerjena v postavljanje kurirskih postojank in zvez ter v aktivno mobilizacijo v partizanske vrste. Ko se je 9. marca 1945 odpravil na pot z Ljubečne proti Šmiklavžu, je bil izdan. V zgodnjih jutranjih urah 10. marca (po drugih podatkih 11. marca) je pri opuščenem Nagličevem glinokopu naletel na nemško zasedo, ki ga je na mestu ustrelila. Vaščani so ga pokopali v skupinski grob na pokopališču v Vojniku. Njegove posmrtne ostanke so leta 1962 prekopali v skupno grobnico borcev NOB v Vojniku, kjer je obenem osrednji pomnik tamkajšnjim žrtvam 2. svetovne vojne.

V predvojnem obdobju je bil član Delavskega prosvetnega društva (DPD) Svoboda/Vzajemnost Celje, Sokolskega društva Vojnik in vojniške strelske družine. Ob ustanovitvi DPD Vzajemnost v Škofji vasi poleti 1937 je Šteklič postal predsednik njenega prvega odbora. Vseskozi se je zavzemal za delavske pravice ter bil priljubljen med sodelavci in znanci. Zelo rad je slikal.

Blizu naselja Ljubečna je bila leta 1976 na mestu, kjer je bil ubit Šteklič, postavljena spominska plošča (obeležje je bilo s te lokacije kasneje odstranjeno in je sedaj shranjeno v gasilskem domu na Ljubečni). Plošča v njegov spomin je nameščena tudi na hiši v Zadobrovi (od 1954), kjer je nekdaj živel. Njegovo ime je zabeleženo tudi na spominskih ploščah pri Cinkarni Celje, ob vhodu v stavbo EMO in na Ljubečni ter na spomenikih padlim v Škofji vasi in pri grobišču žrtev NOB v Vojniku.

Po njem sta poimenovani dve ulici: Štekličeva ulica na Hudinji v Celju (od 1967) in Štekličeva ulica na Ljubečni (od 1990). Po njem se je v letih 1979–2015 imenovala tudi Strelska družina Franc Šteklič Škofja vas.