Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Štefan ŽEMLJIČ

Portret - Štefan ŽEMLJIČ
Rojen:
9. julij 1840, Murska Sobota
Umrl:
10. november 1891, Grad na Goričkem
Psevdonim:
Szölnöki (Seniški)
Variante imen:
Štefan Žemlič, Zsemlics István, Zsemlits István
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Rodil se je v družini čevljarja Jožefa Žemljiča in njegove žene Ane, rojene Karlovič. Dva razreda osnovne šole in šest razredov gimnazije je v letih 1851–1859 končal kot gojenec Kelcz-Adelffyjeve sirotišnice v Kőszegu. Po končanem šolanju je začel študirati bogoslovje v Szombathelyju, 20. julija 1863 pa je bil posvečen za duhovnika. Najprej je bil kaplan v Lendavi in pri Gradu. Od 4. oktobra 1864 do leta 1868 je služboval v Beltincih, potem pa dve leti znova v Lendavi. 1. julija 1870 je postal župnik na Dolnjem Seniku v Porabju, leta 1887 pa premeščen h Gradu, kjer je tudi umrl.
Teološke članke je objavljal v prekmurščini, madžarščini in nemščini. Za tisk je pripravil Zgodbe svetega pisma, vendar so ostale v rokopisu. Leta 1884 je nameraval izdati prevod Ilustriranega malega katekizma Jánosa Nogálla (Képes kis káté). Liturgične in nabožne članke je objavljal v časopisih Pesti Hirnök (Budimpešta 1865), Religio (1866–1881, o prekmurskih župnijah), Lelkipásztor (1867), Katholik (1872–1875), Magyar Állam (Budimpešta 1872–1876), Das Recht (Bratislava 1875–1876).
Zelo je cenil Božidarja Raiča, češ da ima »obilno dušnih sposobnosti« in ga je leta 1868 prosil, »da bi račil nabirati nenavadne slov. besede in pripovedke med ljudstvom, opisavati … šege … ter njegovo vsakdenjo in svetečno obleko …«.
Franc Ivanocy je ob njegovi smrti v župnijsko kroniko napisal, da »smo z njim izgubili plemenitega duhovnika, katerega lepe namene so povsod križale nepovoljne razmere«.

Dela

Navuk od szvetoga potrdjenya szvesztva. Graz, 1871.

Viri in literatura

Géfin, Gy. A Szombathelyi Egyházmegye története. Szombathely, 1929, II. zv., str. 373; 1935, III. zv., str. 467.
Kokolj, M. Prekmursko šolstvo: od začetka reformacije do zloma nacizma. Murska Sobota: Pomurska založba, 1997, str. 85-88 in 203-205.
Škafar, I. Bibliografija prekmurskih tiskov od 1715-1919. Ljubljana: SAZU, 1978.
Ivanocy, F. in Smej, J. Tišinska kronika. Tišina: Župnijski urad, str. 102-103.
Škafar, I. Štefan Žemlič (1840 – 1891). V: Munda, J. et al. (ur.). Slovenski biografski leksikon 15. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1991, str. 951-952.
Trstenjak, A. Slovenci na Ogrskem: narodopisna in književna črtica: objava arhivskih virov. Maribor: Pokrajinski arhiv, 2006, str. 45-48, 175-176 in 185-186.

Avtor/-ica gesla: Jožef Papp, Knjižnica Murska Sobota
Datum prvega vnosa: 13. 2. 2018 | Zadnja sprememba: 21. 1. 2026
Jožef Papp. Štefan ŽEMLJIČ. (1840-1891). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefan-zemljic/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 14. 1. 2019

Mihael VOŠNJAK

Rodil se je v usnjarski družini, ki je dala nekaj pomembnih ljudi (starejši brat Josip je bil znan slovenski politik), v Šoštanju. Šolal se je najp...
Datum vnosa: 28. 5. 2013

Valentina (Tina Vajtova) PIELICH (POR. NEGRO)

4. marec 1900–21. februar 1984
Rezijanska pravljičarka je obiskovala le dva ali tri razrede osnovne šole v rojstni vasi. Že zelo mlada je pomagala z delo svoji družini. Z materjo...
Datum vnosa: 29. 10. 2010

Anton BERCE

20. maj 1860–2. marec 1922
Gimnazijo in bogoslovje je končal v Ljubljani. Pod psevdonimom Podvidovski je prevajal iz češkega jezika.