Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ivan – Janko STARIHA

Portret - Ivan - Janko STARIHA
Ivan Stariha – Janko - Enciklopedija Slovenije 12, str. 281.

Foto galerija

Rojen:
14. december 1922, Črnomelj
Umrl:
7. november 1942, Tolsti vrh na planoti Dobrovlje (obč. Nazarje)
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Bil je najstarejši otrok v družini občinskega uradnika Janka Starihe, udeleženca soške fronte in prostovoljca v vojni za Koroško (1918–1919). Njegova mati Rozalija je bila doma iz znane črnomaljske Doltarjeve družine. Družina je imela v Črnomlju na tako imenovanem Starihovem hribu kmetijo.

Osnovno šolo je obiskoval v Črnomlju, nato pa od leta 1934/35 do 1940/41 gimnazijo v Novem mestu, kjer je bil član marksističnega krožka. Leta 1938 je postal član SKOJ-a, leta 1941 pa član partije. Po začetku vojne je zapustil gimnazijo in se zaposlil kot delavec v opekarni v Kanižarici pri Črnomlju. Takoj po okupaciji se je vključil v OF in jo pomagal organizirati v Beli krajini.

12. avgusta 1941 je šel v partizane, kjer je istega dne sodeloval v napadu na italijansko stražo na železniški progi med Črnomljem in Metliko. Septembra je postal partizan Novomeške čete, v začetku novembra je sodeloval v napadu na nemški garnizon na Bučki, kjer se je izkazal in postal komandir Mokronoške čete. Po formiranju II. grupe odredov konec marca 1942 je postal komandant I. bataljona, pozneje znanega kot Jankov bataljon. Sodeloval je v bojih pri Stični, na Muljavi in Jančah ter v pohodu prek Gorenjske na Štajersko. Konec julija 1942 je postal operativni oficir I. bataljona savinjskega odreda. Novembra 1942 je padel po tem, ko so Nemci napadli in obkolili savinjski bataljon na Tovstem vrhu, na planini Dobrovlje. Padle partizane so pripeljali v Celje in jih javno obesili.

Njegov brat Zvonko je leta 1942 padel v Kočevskem rogu, drugi člani družine so bili internirani na Rab, od tam pa v Gonars, oče je v taborišču umrl. Za narodnega heroja je bil Stariha razglašen leta 1951. V Črnomlju je po njem imenovana ulica, na križišču Kolodvorske ulice in Ulice heroja Starihe stoji njegov doprsni kip.

Viri in literatura

Slovenski biografski leksikon: 3. Knj.:  Raab – Švikaršič. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960–1971, str. 452.
225 let novomeške gimnazije. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 387.
Narodni heroji Jugoslavije: zv. 2: N – Ž. Beograd: Mladost, 1975, str. 200.
Bezek-Jakše, M. Zdi se, kot bi imela sedem življenj: Olga Bahor iz Črnomlja. Dolenjski list, 11. 2. 2016, let. 67, št. 6, str. 13.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Ivan – Janko STARIHA. (1922-1942). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 2. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ivan-janko-stariha/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 13. 1. 2020

Jurij VODOVNIK

22. april 1791–17. december 1858
Bukovnik in ljudski pesnik, ki je v svojih pesmih v narečju opeval življenje pohorskega kmeta.
Datum vnosa: 13. 1. 2020

Vinko CAJNKO

Do začetka druge svetovne vojne je bil kolesar-dirkač, organizator tekem in športni funkcionar, tudi v državnem merilu.
Datum vnosa: 13. 2. 2018

Ilonka HAJNAL

17. julij 1936–11. februar 2020
Ilonka Hajnal, po narodnosti Madžarka, se je rodila v Vojvodini. Že pri trinajstih se je morala zaradi preživetja zaposliti v tovarni tkanin. Po po...