Stanko MAJNIK

Bil je natančen, zanesljiv in dosleden idrijski kronist, ki je kot poznavalec mesta zapisal in s tem ohranil številne zgodovinske zanimivosti, ki imajo poleg lokalnega pomena tudi širši pomen.

Stankov ded Leopold in oče Stanislav sta delala kot rudarja v Rudniku živega srebra v Idriji in v prostem času ljubiteljsko muzicirala. Leopold je poučeval violino in violo in bil (okoli leta 1900) ustanovitelj »Majnikov«, enega najstarejših zabavnoglasbenih ansamblov v Idriji, Stanislav je (okoli leta 1950) igral harmoniko v ansamblu »Melodija«. Ko je bilo Stanku trinajst let, sta mu umrla oče in mlajši brat Marjan. Mati Frančiška je bila trgovka in podjetnica. Trgovala je s čevlji in usnjem ter imela papirnico in knjigarno. Do nacionalizacije leta 1957, ko ji je bila posest odvzeta, je obratovala v hiši (Majnikova hiša), ki jo je kupila na Mestnem trgu v Idriji.
Stanko je obiskoval prvo petletko v Idriji od leta 1929. Potem se je vpisal na nižjo realko ali t. i. »avviamento commerciale« in s trinajstimi leti odšel od doma, v Gorico. Nižjo realko jekončal leta 1938 ter šolanje nadaljeval v Vidmu na »Istituto commerciale Toppo Wassermann«. V mladosti je igral tenis (Idrija je imela v prvi polovici 20. st. v Mejci teniško igrišče).
Po končanem šolanju se je zaposlil pri Rudniku živega srebra v Idriji, kjer je ostal do upokojitve.
Njegovi zapisi, objavljeni predvsem v Idrijskih razgledih, so dragocen dodatek uradni zgodovinski sliki Idrije. Med drugim je prvi zapisal staro idrijščino, ki se ne uporablja več. Izdal je tudi slovarček idrijskih narečnih besed, ki je leta 1979 izšel v prilogi Idrijskih razgledov. Objavljal je še v Mohorjevem koledarju, kot filatelist pisal v razne filatelistične biltene in bil nekaj časa gospodar Društva filatelistov Idrija. Iz njegovega raziskovanja zgodovine pošte je nastala študijska zbirka Zgodovina pošte in poštnih žigov Idrije. Zanjo je pridobil kopijo pisma s prvim idrijskim poštnim žigom iz leta 1793.
Za svoje zbirke je prejel številne diplome, plakete in medalje. Za zbirko Zgodovina pošte in poštnih žigov Idrije je na mednarodni razstavi v Gorici leta 1966 prejel zlato medaljo.

Bil je ugleden meščan. Beležil je zanimive mestne starožitnosti, šaljive anekdote o Idrijčanih in deloval tudi kot ljubiteljski vremenar, ki je desetletja dolgo dnevno zapisoval podatke o obnašanju narave v idrijskem okolju.
Do svoje smrti je z družino hčerke Sonje živel v Majnikovi hiši na Mestnem trgu v Idriji.