Stanislav HOČEVAR

Rojen je bil 12. novembra 1945 v Jelendolu pri Škocjanu. Po končani osnovni šoli je vstopil v salezijanski red v Križevcih na Hrvaškem, kjer je končal srednjo šolo, nato vstopil v noviciat in bil leta 1973 posvečen v duhovnika. Leta 1979 je magistriral iz teologije na ljubljanski teološki fakulteti.

Kot duhovnik je služboval najprej v salezijanskem dijaškem zavodu Želimlje ter postal ravnatelj te ustanove, v letih 1984 – 1988 je bil ravnatelj dijaškega Modestovega doma v Celovcu, po vrnitvi v domovino leta 1988 pa je bil imenovan za višjega predstojnika inšpektorja slovenskih salezijancev. Leta 2000 je bil kot tretji Slovenec imenovan za nadškofa v Beogradu ter za predsednika mednarodne škofovske konference sv. Cirila in Metoda.

Kot publicist je bil dejaven zlasti v Salezijanskem vestniku, Družini in Mavrici, napisal je tudi številne predgovore h knjigam, bil je urednik rakovniških Knjižic. Ob izvolitvi papeža Janeza Pavla II. je napisal slovensko uspešnico – knjižico o njem z naslovom Peter iz Poljske, leta 1988 pa je izšlo njegovo delo Veliko znamenje. Prizadeval si je tudi za ustanovitev Aninega sklada.